REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prikrita resnica vojne v Ukrajini (2): Zakaj NATO ni obrambna, pač pa je napadalna zveza

Prikrita resnica vojne v Ukrajini (2): Zakaj NATO ni obrambna, pač pa je napadalna zvezaToda Zahod reakcije Moskve ni razumel kot opozorilo, da je politika Zahoda prišla do meje, ki jo Moskva ni več pripravljena tolerirati. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Največja žrtev nasilne ideologije in prakse SZ je bil prav ruski narod. Ta je v Stalinovih čistkah plačal najvišjo ceno, višjo kot Ukrajina s holodomorom.

Poročanje in komentiranje o rusko-ukrajinski vojni in o celotnem spektru odnosov med Zahodom in Rusijo je dejansko zgolj propagandna vojna in vse manj prikazovanje realnih dejstev.

Zato smo – tudi ob pomoči naših bralcev – pripravili serijo petih člankov, v katerih smo podrobneje predstavili vzroke in posledice vojne v Ukrajini.

5. NATO ni obrambna zveza

Odnos med Zahodom in Rusijo po razpadu Sovjetske zveze (SZ) je bil zaznamovan s številnimi zgodovinsko pogojenimi težavnimi dejstvi in obremenjen s številnimi medsebojnimi predsodki, nezaupanjem ter seveda interesi. SZ je bila na Zahodu vedno percepirana kot nekakšna Velika Rusija ali ruski imperij.

Po razpadu SZ pa je bila Rusija videna kot politično-ideološki naslednik totalitarne SZ, to je totalitarnega ruskega imperija, medtem ko so bile druge države, ki so sestavljale SZ, videne kot žrtve Rusije.

Toda največja žrtev nasilne ideologije in prakse SZ je bil prav ruski narod. Ta je v Stalinovih čistkah plačal najvišjo ceno, višjo kot Ukrajina s holodomorom.

Po zlomu SZ je v Rusiji propadel velik del nekdanje industrije.

SZ je propadla zaradi izčrpavajoče oboroževalne tekme med hladno vojno med Zahodom in sovjetskim blokom ter zaradi drage in neuspešne vojne v Afganistanu. Zahod skuša zdaj s podobno taktiko doseči isto v odnosu do Ruske federacije.

Ruski BDP se je zmanjšal na nivo srednje velike evropske države.

Amerika in Evropa sta bila (in sta še) gospodarska velikana v odnosu do Rusije.

Od tod tudi brezbrižen odnos Zahoda do ruskih varnostnih interesov, kar se je kazalo predvsem v širjenju zveze NATO proti ruskim mejam, kljub obljubi Gorbačovu, da se čezatlantsko zavezništvo ne bo širilo proti vzhodu.[1]

Zahod je prelomil dano obljubo iz preprostega razloga, ker Rusija ni bila več supersila, kot je bila nekoč SZ.

V zvezi s tem obstajajo sicer različne razlage dogajanja ob razpadu SZ in Varšavskega pakta, češ da zahodni voditelji nikoli niso obljubili, da se NATO ne bo širil proti ruskim mejam.

Tudi če bi to bilo res, ostaja vprašanje, zakaj se NATO širi proti vzhodu in praktično že desetletja obkoljuje Rusijo ter izvaja stalne vojaške vaje na kopnem, v zraku in na morju v bližini ruskih meja.

To je NATO počel tudi veliko let pred izbruhom vojne v Ukrajini, ki je v veliki meri posledica prav širjenja in izzivalnega delovanja Nata.

Nato, napad na ZRJ - posledice
Posledice napadov zveze NATO na Srbijo in Črno goro leta 1999. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zamislimo si, da bi recimo Rusija ali Kitajska oblikovala vojaško zavezništvo z Mehiko in bi izvajala vojaške vaje v bližini ameriških meja. Bi Washington to mirno gledal?

Edina protiutež Rusije v odnosu do Nata je njen jedrski arzenal. V primeru napada na Rusijo bi slednja še vedno lahko uničila Zahod, kljub manjšemu obsegu gospodarstva.

Vladimir Putin se je, kot vse kaže, dobro zavedal relativne šibkost Rusije, zato je več let previdno molčal in ni napenjal loka v odnosu do Zahoda kljub širjenju Nata.

Nemški Spiegel je leta 2022 objavil tajni dokument, ki je razkril resnico, kako je bila Rusija prevarana s strani zahodnih voditeljev z obljubami o neširitvi Nata proti mejam Rusije. Vir: Zajem zaslona, Der Spiegel

Rusija si je sčasoma gospodarsko opomogla, njen BDP se je znatno povečal, toda to ni bila več supersila, kot je bila nekdanja SZ, ki bi lahko parirala ZDA.

Zamislimo si, da bi Rusija ali Kitajska oblikovala vojaško zavezništvo z Mehiko in bi izvajala vojaške vaje v bližini ameriških meja. Bi Washington to mirno gledal?

Zahodni jastrebi so tudi po razpadu SZ in Varšavskega pakta v Ruski federaciji videli nekakšno pomanjšano Sovjetsko zvezo, ki je imela enak status sovražnika kot SZ.

Hladna vojna se v resnici nikoli ni zares končala, le preobrazila se je iz svoje vidne v prikrito obliko.

Dokaz nadaljevanja hladne vojne je, da se NATO pakt ni razpustil po razpadu Varšavskega pakta, temveč se je neprestano širil vse bliže mejam Rusije. Kaj je to lahko drugega kot hladna vojna in priprava na pravo vojno?

SZ je propadla zaradi izčrpavajoče oboroževalne tekme med hladno vojno med Zahodom in sovjetskim blokom ter zaradi drage in neuspešne vojne v Afganistanu.

Zahod skuša zdaj s podobno taktiko doseči isto v odnosu do Ruske federacije.

Rusija je očitno, če ni edini, vsaj zelo pomemben razlog za obstoj Nata. Tu ne gre za obrambo Zahoda pred Rusijo, temveč gre za načrt, kako Rusijo postopno ekonomsko in vojaško spraviti na kolena in si jo politično podrediti ali celo doseči njen razpad.

Kremelj se utemeljeno čuti eksistenčno ogroženega zaradi politike Zahoda, ki že desetletja izvaja stalen vojaški pritisk na Rusijo.

Nato širitev - "Niti centimetra naprej!"
Širjenje zveze NATO. Vir: Posnetek zaslona

NATO pakt ni obrambna zveza, saj po razpadu SZ ni imel več resničnega sovražnika, temveč je dejansko napadalna zveza za uresničevanje strateških geopolitičnih interesov Zahoda, zlasti Amerike in njenih globalnih hegemonističnih interesov.

NATO je že zgodaj definiral svoje delovanje v misijah out of area, se pravi izven območja članic, z ali brez dovoljenja VS OZN.

NATO se zato širi v vse dele sveta, tudi v Azijo in povsod si pridržuje pravico do intervencij – čeprav mu le-ta ne pripada.

NATO je agresivna in ne defenzivna zveza.

NATO intervenira tedaj, ko politika in diplomacija ne zadostujeta.

To jasno kažejo Natove vojne v Afganistanu, Iraku, Siriji, Libiji in drugod.

Ne nazadnje je tudi vojna v Ukrajini Natova posredna vojna z Rusijo, ki se bije prek hrbta ukrajinskega naroda. Prav neverjetno je, kako zahodna javnost vedno znova nasede propagandi vojnih lordov, ki vodijo napadalne vojne zoper države, ki niti malo ne ogrožajo Zahoda.

O pravih namenih Nata pove nekaj tudi dejstvo, da odpira Nato svoje predstavništvo v Tokiju. Le zakaj? Odgovor je jasen: Japonska meji na Rusijo in ima z njo ozemeljski spor, praktično pa je še vedno v vojni z Rusijo, saj državi po 2. svetovni vojni nista podpisali mirovnega sporazuma.

O pravih namenih Nata pove veliko tudi dejstvo, da odpira NATO svoje predstavništvo v Tokiju. Le zakaj?

Odgovor je jasen: Japonska meji na Rusijo in ima z njo ozemeljski spor. Praktično je še vedno v vojni z Rusijo, saj državi po 2. svetovni vojni nista podpisali mirovnega sporazuma.

Gre za širjenje protiruske koalicije na Daljnji vzhod. Japonska je tudi strateški partner Zahoda v protikitajski koaliciji.

Če Rusija ne bi imela medcelinskih in drugih raket z jedrskimi konicami ter strateških bombnikov in podmornic, bi NATO že davno našel izgovor za napad na Rusijo.

Njen jedrski arzenal je v resnici edino, česar se Zahod boji v zvezi z Rusijo. Vse drugo je načrtno pretiravanje in propaganda z namenom ustvarjanja rusofobnega javnega mnenja na Zahodu, ki je potrebno v sklopu prizadevanj zahodnih jastrebov za podreditev Rusije zlepa ali zgrda.

O tem, kako se prek medijske propagande, ki jo izvajajo podkupljeni novinarji, ustvarja rusofobno razpoloženje javnosti, je pisal pokojni Udo Ulfkotte, nemški novinar, v svoji knjigi Presstituti. [2]

Ob napredovanju tehnologije protiraketnih prestreznih sistemov je vse večja možnost prvega udara Washingtona na Rusijo, h kateremu pozivajo tudi nekateri ameriški politiki in vplivni mediji. [3]

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Rusija je sicer razvila rakete, ki naj bi bile neulovljive, a verjetnost vojne med Zahodom in Rusijo se kljub temu povečuje z razvojem zahodne tehnologije, ki naj bi omogočila zmago nad Rusijo brez znatne škode za Zahod.

Nekateri neodvisni zahodni vojaški strokovnjaki opozarjajo, da je zmaga v jedrski vojni utopija. Nobena tehnologija ne omogoča stoodstotnega prestrezanja jedrskih raket.

Za uničenje večjega dela prebivalstva EU in ZDA zadostuje razmeroma majhno število jedrskih raket, ki bi dosegle svoj cilj.

Rusija je očitno, če ni edini, vsaj zelo pomemben razlog za obstoj Nata. Tu ne gre za obrambo Zahoda pred Rusijo, temveč gre za načrt, kako Rusijo postopno ekonomsko in vojaško spraviti na kolena in si jo politično podrediti ali celo doseči njen razpad.

Rusija ima ca 5.000 atomskih bomb. Če bi uspela zahodna obramba nevtralizirati 90 odstotkov ruskega jedrskega arzenala, kar je sicer prejkone nemogoče, bi še vedno 500 atomskih projektilov - zadelo cilje. Dovolj za večkratno uničenje večine evropskih in ameriških velemest.

Leta 2008 je bilo v Bukarešti zasedanje Nata, kjer je NATO na predlog ameriškega predsednika Georgea Busha - kljub nasprotovanju nemške kanclerke Angele Merkel in tedanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, to je Nemčije in Francije - sprejel sklep, da NATO ponudi članstvo Ukrajini in Gruziji.

Ta sklep je predstavljal prekoračitev Rubikona pri širjenju Nata, ki ga Rusija ni bila pripravljena tolerirati, kar je Kremelj tudi jasno in glasno povedal. Posledice so bile takojšnje, namreč 5-dnevna vojna Rusije z Gruzijo zaradi Abhazije in Osetije, ki sta stalno jabolko razdora med državama. S tem je Rusija poslala Zahodu jasno sporočilo, da je ruskega potrpljenja konec. [4]

Do zasedanja Nata v Bukarešti leta 2008 Zahod ni smatral, da je Putinova Rusija lahko nevarnost za Zahod, kar je postalo kasneje stalna mantra, ki naj bi upravičevala širjenje Nata in spodbujanje vojne v Ukrajini.

Do zasedanja Nata v Bukarešti leta 2008 Zahod ni smatral, da je Putinova Rusija lahko nevarnost za Zahod, kar je postalo kasneje stalna mantra, ki naj bi upravičevala širjenje Nata in spodbujanje vojne v Ukrajini. Gre za tipično zamenjavo vzroka in posledice.

Gre za tipično zamenjavo vzroka in posledice.

Dejstva namreč kažejo, da je Rusija pokazala zobe šele po več desetletjih širjenja Nata proti njenim mejam, ko je postalo popolnoma jasno, da je NATO Rusiji sovražna vojaška zveza. In da je Rusija pravzaprav glavni razlog obstoja Nata.

Nato je post-komunistično Rusijo obravnaval kot minorno silo, ki ne more ogroziti njegovih interesov po ekspanziji zahodnega vpliva na vzhodno Evropo in srednjo Azijo. 

Reakcija Kremlja na sklep Nata o članstvu Ukrajine in Gruzije, namreč vojna v Gruziji, je bila zato svojevrstno presenečenje.

Toda Zahod reakcije Moskve ni razumel kot opozorilo, da je politika Zahoda prišla do meje, ki jo Moskva ni več pripravljena tolerirati.

Namesto tega, se je Washington odločil za stopnjevanje pritiskov na Moskvo, kar je 6 let po zasedanju Nata v Bukarešti pripeljalo do s strani Washingtona podprtega državnega udara v Kijevu, ki je vse postavil na glavo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke