sobota, 20. april 2024 leto 29 / št. 111
Pridobitev v soseščini? NATO odpira letalsko oporišče na Balkanu, ki so ga zgradili politični zaporniki
Za začetek: 50 milijonov evrov za novo oporišče Nata na Balkanu. Vir: Twitter
Vodilni v zvezi NATO že nekaj let preigravajo idejo, da bi na Balkanskem polotoku odprli svojo taktično-operativno postajo.
Vojaška oborožitev in strelivo zdaj gresta za med v večjem delu Evrope, večinoma v Nemčiji, pa tudi na Balkanu.
Pred leti se je menda celo razmišljalo, da bi morda prav Koper na Slovenskem ustrezal željam in potrebam Nata za novo logistično bazo v tem delu sveta, toda na koncu je zmagala stara albanska zračna baza iz časa komunizma.
Načrtuje se, da naj bi postala nova taktična operativna postaja NATO pakta, ki naj bi jo odprli leta 2023.
Poraba vojaške oborožitve in streliva je zdaj v strmem porastu v večjem delu Evrope, večinoma v Nemčiji, pa tudi na Balkanu. Napetost, ki raste v Evropi od začetka ruske agresije na Ukrajino je nekatere evropske države spodbudila, da se dodatno oborožujejo.
Arms Sales: USA vs Russia from Will Geary on Vimeo.
Hrvaška in Srbija naj bi bili po poročanju Euronewsa v nekakršni tekmi glede nakupa novega orožja. Srbija je namreč od Rusije nabavila posodobljena letala MiG-29, tanke in raketne sisteme, medtem ko je Hrvaška od Francije kupila 12 lovskih letal Rafale.
Napetost, ki raste v Evropi od začetka ruske agresije na Ukrajino je nekatere evropske države spodbudila, da se dodatno oborožujejo.
Januarja letos pa so se začela dela za nadgradnjo letalske baze Kuchova kot sodobnega operativnega središča. NATO in Albanija sta obljubila 50 milijonov evrov za posodobitev oporišča, ki se nahaja 85 kilometrov južno od prestolnice Tirane.
Majhno bližnje mesto Kuchova se je v času albanskega komunističnega režima imenovalo Stalinovo mesto, baza pa je bila zgrajena v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Albanski režim jo je gradil z izkoriščanjem delovne sile, ki so jo sestavljali politični zaporniki.
Oporišče je bilo v ponos albanskemu diktatorju Enverju Hoxhi, ki je kljub temu, da je bil komunist, po koncu druge svetovne vojne sčasoma postal sovražen do ZSSR, Kitajske in sosednje Jugoslavije. Kmalu je državo izoliral in v resnici postavil pod »stekleni zvon«, piše Euronews.
An old Soviet-era air base in Albania is set to become a tactical base of operations for #NATO. https://t.co/UnMZ6Sp4JI
— Saudi Gazette (@Saudi_Gazette) March 20, 2022
Po padcu komunističnega režima leta 1990 je imela albanska vojska v treh letalskih oporoščih več kot 200 letal, večinoma različnih modelov MiG-ov.
Večina jih je že končala na smetišču zgodovine, razrezana, saj so stara ruska in kitajska letala prenehala leteti že leta 2005.
Albanske zračne sile imajo zdaj več helikopterjev, večinoma Bells in Eurocopterje, hkrati pričakujejo, da bodo od Američanov prejele več helikopterjev Blackhawk, piše Euronews.
Medtem ko Kitajska gradi tovarne, avtoceste, železnice za visoke hitrosti in zagotavlja cepiva proti covidu na Balkanu, Združene države gradijo oporišče za posebne operacije 85 kilometrov stran od Tirane ter Natovi letalski bazi v Albaniji in Romuniji...
While China is building factories, highways, high-speed rail and providing covid vaccines in the Balkans, the US is building a special operations base in Albania, as well as NATO airbases in Albanian and Romania.https://t.co/5hSTWR3dO6
— Gregory Elich (@GregoryElich) March 21, 2022
Nekoč Stalinovo mesto je globoko zasidrano v centralni Albaniji, in je dolga desetletja veljalo za strogo zaprto vojaško območje, nedostopno civilistom.
Tako bo NATO prevzel pod svoje oporišče, ki je nekoč ponosno nosilo vzdevek Josipa Visarijonoviča Džugašvilija, po ruskem boljševiškem revolucionarju in nekdanjem neusmiljenemu voditelju Sovjetske zveze, ki je bil sicer gruzijskega rodu.
Nekoč Stalinovo mesto (izvirno: Qyteti Stalin) je globoko zasidrano v centralni Albaniji, in je dolga desetletja veljalo za strogo zaprto vojaško območje, nedostopno civilistom.
V 50. letih prejšnjega stoletja, v času, ko je Hoxha še shajal s Sovjeti, so si namreč prav tam sovjetski inženirji prvi omislili letalsko oporišče, ki je nekoliko spominjalo na Željavo, podobno vojaško oporišče v nekdanji Jugoslaviji.
Stalinovo mesto je v Albaniji bilo za politične zapornike peklensko delovno taborišče v zakotnem kraju, kjer so mukoma gradili bodoče dobro skrito vojaško oporišče za Enverja Hoxho.
Hoxhevo oporišče je bilo posebno iz še enega razloga: imelo je samouničujočo »varovalko«, ker so Sovjeti pod vzletno-pristajalno stezo postavili in skrili - dinamit.
Razlog za to odločitev je bil sila preprost - stezo bi nemudoma razstrelili v primeru obstoja nevarnosti, da oporišče pade v sovražne roke.
#NATO has invested 51M € to upgrade an old military base in Kucova, #Albania, up to alliance standards, transforming it into a deployable NATO air base. The irony: during the dictatorship, this place was called“Stalin”. A NATO-basis in the „Stalin“-city. https://t.co/y36wyMtrWU
— Suzana Starikov (@Intetyst) March 2, 2022
Po padcu komunizma pa se je t. i. Stalin city vrnil k svojim koreninam oziroma izvirnemu imenu Kuçovë.
In Albania, the reconstruction of the former Soviet air base in Kuchovo begins, which will be able to receive #NATO aircraft.#Russia #Ukraine️ pic.twitter.com/wkFMTeLjLo
— SUNA (@SunaUnique) March 20, 2022
Dediščina predhodnega režima - albansko vojaško letalstvo, ki so ga sestavljali migi večinoma kitajske in ruske izdelave, pa je ostalo »prizemljeno« na tleh in v podzemnih hangarjih.
Sovjeti so pod vzletno-pristajalno stezo postavili in skrili - eksploziv.
Albanija je tako leta 2005 »parkirala« skupaj 224 letal, ki od takrat, skupaj z ostalo v oporišču zatečeno vojaško opremo, vozili, helikopterji in drugo mehanizacijo tvorijo nenavadno »pokopališče« vojaške tehnike iz preteklega časa.
Letala, med katerimi prevladujejo MiG-i tipa 15, 17 in 19 že od leta 2005 ne letijo več, le ovce se pasejo v grmičevju med pomožnimi letalskimi stezami in glavno, vzletno-pristajalno stezo.
Približno 88 MiG-ov čepi na svojih praznih pnevmatikah na »površju« oporišča, v bližini treh podzemnih hangarjev, medtem ko ptiči čivkajo okoli njih, poroča turški Daily Sabath.
Nekoč obetavno mesto Kuçovë pa je, pozabljeno in osamljeno, začelo gospodarsko nazadovati in propadati, saj so za njegove prebivalce sledila grenka leta brezposelnosti, izseljevanja in bednega življenja...
Toda novo upanje jim je vlil avgusta leta 2018 predsednik vlade Albanije Edi Rama, ki je kar preko Facebooka napovedal, da bo NATO obnovil in dahnil novo življenje v zapuščeno vojaško oporišče iz komunističnih časov.
»NATO bo v prvi fazi projekta naložil več kot 50 milijonov evrov za modernizacijo letalskega oporišča v Kuçovi«, je sporočil Rama novico, ki je razveselila od države pozabljene krajane odročnega mesta.
Albanski zračni prostor sicer od leta 2009 nadzorujeta Italija in Grčija, je poudaril turški časnik ob novici, da je »nekdanji albanski 'Stalin City' v veselem pričakovanju spočetja zračne baze zveze NATO, ki bo okrepila obrambo in (lokalno) gospodarstvo«.
NATO to open Balkan airbase in member state Albania converted from ex-Soviet facility
— Mrs D'Onofrio (@galactic1492) March 20, 2022
NATO and Albania have pledged €50 million for the Kuçove air base which is expected to be operational by the end of 2023.https://t.co/4F09d2sHgh via @
NATO bo naložil več kot 50 milijonov evrov za modernizacijo letalskega oporišča v Kuçovi.
To naj bi bilo prvo letalsko oporišče Nata v regiji Zahodnega Balkana, je za agencijo Reuters potrdilo albansko obrambno ministrstvo.
Ena od prednosti in posebnosti zračne baze Kuçovë je, da ima dobre vremenske razmere skozi vse letne čase, ob tem pa možnost »skladiščenja« vojaških letal globoko v gorju, v področju do katerega je možen dostop po ločeni stezi med kmetijskimi polji, približno 1 kilometer vzhodno od glavne steze in vzletno-pristajalne steze.
NATO naj bi v prvi fazi moderniziral aktualno »pokopališče letal« in ga sčasoma spremenil v sodobno zračno oporišče za logistiko, usposabljanje in vaje, ter hrambo opreme.
