REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pricurljali »eksplozivni dokumenti«: kako Facebook podkupuje politike s pomočjo moči, vpliva in predvsem - denarja

Pricurljali »eksplozivni dokumenti«: kako Facebook podkupuje politike s pomočjo moči, vpliva in predvsem - denarjaFacebook

Imperij enega največjih družbenih omrežij sloni na targetiranju vplivnih odločevalcev, predvsem pa zakonodajalcev po vsem svetu, ki jih vodstvo tega podjetja spodbuja z obljubami ali pa grožnjami z odtegnitvijo obetavnih naložb, razkrivajo nedavno objavljeni dokumenti.

Facebookov poslovni model tako temelji na zbiranju podatkov in kršenju zasebnosti uporabnikov, zato novica, da se to podjetje na vse možne načine »dobrika« politikom po vsem svetu, da bi prek njih spodkopalo oziroma »usmerjalo« uvedbo zakonodaje o zaščiti zasebnosti podatkov, morda niti ni posebno presenečenje.

Facebookov poslovni model tako temelji na zbiranju podatkov in kršenju zasebnosti uporabnikov.

Toda interni dokumenti, ki so pricurljali v javnost, o čemer sta nedavno kot o »eksplozivnem uhajanju notranjih informacij« poročala britanski Guardian in Computer Weekly, na kratko razgrinjajo metode, ki jih Facebook uporablja in ki vključujejo manipulacije z močjo, denarjem in vplivom za lobiranje pri vodilnih svetovnih politikih, vključno z nekdanjim britanskim finančnim ministrom, nekdanjim premierjem Irske in nekdanjim predsednikom Indije.

Dokumenti, v katere je imel vpogled tudi Observer, razkrivajo skrivnostno globalno operacijo lobiranja, ki je imela za tarče na stotine zakonodajalcev in regulatorjev s ciljem, da bi si Facebook zavaroval vpliv po vsem svetu, od Združenega kraljestva, ZDA, Kanade, Indije, preko Vietnama, Argentine , Brazilije, Malezije, … do vseh 28 držav EU.

Facebook - logo v kapljicah Vir:Pixell

Dokumenti vsebujejo škandalozne podrobnosti o tem, kako je Facebook posloval v preteklih letih:

Grozil je, da bo umaknil svoje naložbe iz posameznih držav, če te ne bodo podprle ali sprejele do Facebooka prijaznih zakonov.

- lobiral pri vodilnih politikih po vsej Evropi za namen svoje »strateške operacije«, odprave »preveč restriktivne« zakonodaje za varstvo osebnih podatkov. Spomnimo, leta 2016 je bila sprejeta General Data Protection Regulation (GDPR), uredba Evropske unije, na podlagi katere so Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija okrepili in poenotili zaščito in varstvo podatkov o vseh osebah znotraj EU. Gre torej za Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov - GDPR. Toda irski premier je na primer že po letu 2012 ponujal vodilnim iz omenjenega tehnološkega velikana, da bi njegova država lahko pomembno prispevala k omilitvi restriktivne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov kot predsedujoča EU, saj bi poskrbela za promocijo interesov Facebooka, čeprav bi morala glede tega vprašanja tehnično ostati - nevtralna;

- izkoristil oziroma (zlo)rabil feministično naravnane memoarje (Lean In: Women, Work, and the Will to Lead) svoje glavne operativne direktorice Sheryl Sandberg, da bi se »povezal« in prikupil komisarkam iz Evropske komisije, ki jih je podjetje zaradi njihovih stališč do varstva osebnih podatkov sicer obravnavalo kot – sovražnice;

- grozil, da bo umaknil svoje naložbe iz posameznih držav, če te ne bodo podprle ali sprejele do Facebooka prijaznih zakonov.

Tako si je podjetje Facebook prizadevalo pridobiti politike, da bi si zagotovilo sprejem zakonov, ki bi Facebooku šli na roko.

Facebook se je lotil cele vrste visokih politikov in uradnikov, ki jih je neutrudno prepričeval, da ublažijo nove splošne predpise o varstvu osebnih podatkov.

Podjetje se je lotilo cele vrste visokih politikov in uradnikov, ki jih je neutrudno prepričevalo, da ublažijo nove splošne predpise o varstvu osebnih podatkov.

V ta namen Facebook ni izbiral sredstev, pa je širokopotezno izrabljal knjigo spominov svoje direktorice Sheryl Sandberg, da bi se prek njih spoprijateljil s političarkami, ki niso bile posebej naklonjene podjetju.

Facebookova politika korenčka in palice je bila zelo učinkovita - tam, kjer ni zaleglo dobrikanje, je grozil vodilnim politikom, da ne bo vlagal v njihove države, če bodo nasprotovali željam globalnega giganta.

Britanski novinarji sklepajo, da dokumenti »uhajajo« iz sodnega postopka, ki je odprt proti Facebooku, ki ga je sprožil snovalec aplikacije Six4Three v Kaliforniji.

Razkrite listine razkrivajo, da je Sandbergova obravnavala evropsko zakonodajo o varstvu osebnih podatkov kot »kritično« grožnjo za interese podjetja.

Memorandum, napisan po ekonomskem vrhu v Davosu leta 2013 navaja, kako je Sandbergova dojemala »težko bitko«, s katero se je podjetje spopadalo v Evropi na »fronti zaščite podatkov in zasebnosti«, in srdita prizadevanja Facebooka za odpravo »preveč omejujočih novih predpisov in zakonov«.

Del opisanega lobističnega načrta se je izkazal za učinkovitega še posebej v primeru Enda Kennyja, takratnega premierja Irske.

Ta del dokumentacije, ki je nenadoma pricurljala na plano, pa je dejansko najbolj šokanten in mikaven, ker opisuje podrobnosti, ki pričajo o »odličnem odnosu« podjetja s takratnim irskim predsednikom vlade, ki je eden od številnih ljudi, ki jih podjetje ljubkovalno poimenovalo za »prijatelji Facebooka«.

Enda Kenny in Sheryl Sandberg, vir: Wikipedia

Naravnost škandalozno je, da je imela prav Irska leta 2013 ključno vlogo pri urejanju tehnoloških podjetij v Evropi, saj komisar za varstvo podatkov regulira zakonodajo za vseh 28 držav članic EU.

Kenny je Facebooku srčno nudil »pomemben vpliv« Irske kot predsedujoče EU na druge države članice Evropske unije.

Sporni memorandum je zato dvignil na noge ogorčene zagovornike varstva podatkov, ki so se že dolgo pritoževali zaradi »preveč udobnega« odnosa podjetja Facebook z irsko vlado.

Vse sporno dogajanje glede vplivanja na omilitev zakonodaje se je namreč odvilo kmalu po tem, ko je bil predlagan GDPR v letu 2012.

S Kennyijem kot »prijateljem« je Facebook tako načrtoval, da si bo zagotovil korist pri odločitvi o tem, ali se bodo uredba GDPR in drugi predpisi nanašali tudi na - Facebook.

Memorandum poudarja, da je Kenny pri tem »zelo cenil« Facebookovo odločitev, da umesti evropski sedež podjetja prav v – Dublin.

T. i. Facebook papirji izpostavljajo, kako je bila nato predlagana zakonodaja o varstvu podatkov ocenjena kot »grožnja za delovna mesta, inovacije in gospodarsko rast v Evropi«.

Kenny pri Facebooku sploh ni skoparil z razlagami, kako se Irska pripravlja prevzeti predsedovanje EU in ima zato »priložnost vplivati na odločitve o evropski direktivi o zaščiti podatkov«.

Nič manj škandalozna ni ugotovitev, da je Kenny Facebooku srčno nudil »pomemben vpliv« Irske kot predsedujoče EU na druge države članice Evropske unije, »čeprav naj bi morala Irska v tej vlogi tehnično ostati - nevtralna«.

Facebookovi opisi medsebojnih odnosov s Kennyjem v internih aktih podjetja so razkrili osupljivo dejstvo, da irski premier torej sploh ni bil nevtralen, zlasti glede na odločitev podjetja iz leta 2008 o ustanovitvi svojega evropskega sedeža v prestolnici Irske.

V nadaljevanju Facebookovih listin jasno piše: »Predsednik (irske) vlade se je zavezal, da bo s svojim predsedovanjem EU dosegel pozitiven izid direktive.«

Kenny, ki je leta 2017 odstopil s položaja, ni želel komentirati nova razkritja o njegovi kriminalni povezanosti s poslovanjem Facebooka na evropski celini.

John Naughton, profesor s Cambridgea, ki proučuje posledice digitalne tehnologije na demokracijo, je ocenil za Observer, da je uhajanje Facebookovih papirjev »eksplozivno«, ker je razkrilo »vazalni odnos irske države« do velikega tehnološkega podjetja.

Irska je temu podjetju nudila prisrčno dobrodošlico, opozarja Naughton, vendar se je država hkrati našla »ujeta med kladivom in nakovalom«.

John Naughton, vir: Wikipedia

»Irski vodilni politiki so se očitno videli v vlogi tajnih lobistov za to tehnološko in podatkovno pošast,« je sklenil John Naughton.

Dokumenti so razkrili 'vazalni odnos irske države' do velikega tehnološkega podjetja.

Tiskovni predstavnik Facebooka je v zvezi z curljanjem občutljivih dokumentov, ki kažejo na zavržno poslovanje podjetja v Evropi in po svetu dejal, da so dokumenti zapečateni na kalifornijskem sodišču in se zato nanje ne more odzvati: »Tako kot drugi dokumenti, ki so bili lani pikolovsko izbrani in javno objavljeni v nasprotju z odredbo sodišča, tudi nove listine so naravnane tako, da povedo le eno plat zgodbe in izpustijo pomemben kontekst.«

Razvpiti memorandum iz leta 2013, ki ga je napisala Marne Levine, ki je zdaj višja izvršna direktorica Facebooka, podobno kot Kennyijevo opisuje tudi ravnanja in poimensko navaja več deset drugih vidnih politikov, ameriških senatorjev in evropskih komisarjev, ki so svoj položaj in pooblastila izkoriščali v prid Facebooka.

Med njimi so denimo indijski predsednik Pranab Mukherjee, Michel Barnier, zdajšnji pogajalec za brexit v EU, in britanski politik iz vrst konservativcev George Osborne.

Trojica, ki je ustregla zahtevam Facebooka: George Osborne, Pranab Mukherjee in Michel Barnier. Vir: Wikipedia

Memorandum iz Davosa natančno opisuje tudi, kako se je Facebook spečal tudi z nekdanjim britanskim finančnim ministrom Georgeom Osbornom.

Osborne je namreč izkoristil sestanek s Sandbergovo, da zaprosi Facebook, da vloži zajeten znesek v vladni investicijski podvig Tech City.

Sandbergova je obljubila, da bo »preučila« vsak predlog.

V zameno pa ga je prosila, da postane »še bolj aktiven in glasen v razpravi o evropski direktivi o zaščiti podatkov in resnično pomaga pri oblikovanju predlogov« na način, ki ustreza Facebooku.

Osborne je nato prosil za še bolj poglobljen sestanek in se zavezal, da se bo »domislil, kako naj se še bolj vključi« v proces oblikovanja nove evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov v skladu z interesi Facebooka, a vse to v zameno za naložbe Facebooka v britanske tehnološke družbe ...

Ponudil je še, da bo gostil predstavitev knjige Sandbergove na Downing Streetu.

In se je to res tudi zgodilo - spomladi leta 2013 je Osborne prispeval k publiciteti spominov Sheryl  Sandberg z organizacijo promocije njene knjige v poslopju, ki se nahaja ob rezidenci in uradu predsednika vlade Združenega kraljestva

Na predstavitev knjige s feministično naravnanimi spomini Sandbergove, ki je Facebooku služila kot orodje za lobiranje in sredstvo za pridobivanje podpore vplivnih žensk za širšo agendo Facebooka, je bila povabljena tudi Viviane Reding, takratna komisarka EU za pravosodje.

Osborne se je zavezal, da se bo domislil, 'kako naj se še bolj vključi' v proces oblikovanja nove evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov v skladu z interesi Facebooka, v zameno za naložbe v britanske tehnološke družbe. 

Redingova je predstavljala nevarnost za Facebook, ker je bila ne le »arhitekt evropske direktive o varstvu osebnih podatkov«, ki ni marala Facebooka, ampak tudi oseba, ki ni sodila med oboževalce ameriških podjetij.

Sheryl Sandberg
Sheryl Sandberg, vir: Pixsell

Srečanja v Davosu so bila samo vrh ledene gore v smislu globalnih prizadevanj Facebooka, da si zavaruje absolutni vpliv po vsem svetu.

Dokumenti razkrivajo, kako je Facebook v Kanadi in Maleziji izkoristili svoje obljube o umeščanju novega podatkovnega centra z možnostjo ustvarjanja številnih delovnih mest, da bi si zagotovil in pridobil zakonodajna jamstva, da državi ne bosta sprejemala zakonodajo, ki bi omejevala apetite Facebooka.

Ko pa so Kanadčani začeli oklevati glede podeljevanja koncesije, se je Facebookova operativna direktorica Sheryl Sandberg lotila »tršega pristopa« in poudarila, da »odločitev o podatkovnem centru ni v steno zapisana«, piše v enem od (zdaj razgrnjenih) poročil Facebooka.

Sandbergova je vlado v Ottawi hkrati opomnila, da, »če kanadske vlade ne moremo zadovoljiti glede odprtih vprašanj, potem Facebook ima na voljo druge možnosti

Kanadski minister je naposled priznal poraz in »ob koncu dneva zagotovil sporazum točno tako, kot je to Facebook zahteval«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek