Preiskovalci ruske afere naj bi zaslišali predsednika Trumpa

Posebni tožilec Robert Mueller, ki preiskuje rusko vpletanje v ameriške volitve, je decembra lani obvestil odvetnike predsednika ZDA Donalda Trumpa, da ga bodo verjetno morali kmalu zaslišati. Trenutno naj bi potekala pogajanja o tem, kako bo to zaslišanje potekalo.

Trumpovi odvetniki si ne želijo, da bi Muellerjeva ekipa zaslišala predsednika pod prisego, ker se bojijo, da se bo preveč razgovoril ali povedal kaj takšnega, kar bi lahko tožilci kasneje interpretirali kot laganje pod prisego. Zato so po poročanju ameriških medijev Muellerju med drugim predlagali, da od Trumpa vzame le pisno izjavo, v kateri bi predsednik zatrdil, da ni imel nič z Rusi.

Trump si želi, da bi se preiskava hitro končala, in vztrajno ponavlja, da gre za izmišljene obtožbe demokratov, ki ne znajo sprejeti poraza. A njegovo vztrajno ponavljanje, da je nedolžen in da ni sodeloval z Rusi med kampanjo proti demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton, ter vse drugo, kar je v zvezi s preiskavo storil doslej, krepi mnenje, da nekaj skriva.

Sedaj že nekdanji Trumpov tesen sodelavec Steve Bannon je piscu eksplozivne knjige Ogenj in bes Michaelu Wolffu zaupal, da se Muellerjeva preiskava osredotoča tudi na pranje denarja, zaradi česar sta med drugim v težavah Trumpov sin Donald mlajši in zet Jared Kushner.

Bannon je že lani ocenil, da je bila Trumpova odpustitev direktorja FBI Jamesa Comeyja kronska napaka, saj je preiskavo ruske afere prevzel Mueller, ki ima širša pooblastila. Mueller lahko namreč preiskavo ruske afere razširi tudi na druga kazniva dejanja, ki jih odkrije "spotoma", tudi če ta niso neposredno povezana z ruskim vpletanjem v volitve.

robert_mueller.jpg

O tem, kakšno minsko polje je zaslišanje predsednikov pod prisego, se je prepričal nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, ki je v preiskavi posebnega tožilca Kena Starra o zemljiških poslih v Arkansasu pod prisego zanikal, da bi imel razmerje s pripravnico Monico Lewinsky, kar se je kasneje izkazalo za laž. Republikanci so to izkoristili za sicer neuspešen postopek njegove odstavitve.

Pravni strokovnjaki, ki niso politično opredeljeni za Trumpa, menijo, da bi bilo za predsednika najbolje, da se pogovoru s tožilci izogne oziroma se sklicuje na peti amandma k ustavi, ki ga ščiti pred tem, da bi se sam inkriminiral. Nekdanji tožilec v aferi Watergate Nick Akerman meni, da razen političnih ni nobenega pametnega razloga, da bi se pustil Trump zaslišati pod prisego.