Pred 25 leti se je začela vojna v BiH

V Bosni in Hercegovini se je pred 25 leti začela vojna, najbolj krvava vojna na območju nekdanje Jugoslavije. V skoraj štirih letih je zahtevala več kot 100.000 življenj, v tujino ali po državi se je razselilo 2,2 milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva, dežela je bila uničena. Vojna se je začela dan po začetku obleganja Sarajeva.

V še vedno globoko razdeljeni državi še danes ni soglasja o tem, kateri dogodek označuje začetek vojne. Sporadični spopadi so se začeli že septembra 1991, razplamteli pa po referendumu o neodvisnosti v začetku leta 1992 ter se nato aprila istega leta razširili po vsej državi.

Odločitev za pripravo referenduma so sprejeli po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, potem ko se je vojna iz Hrvaške že prelila v BiH z napadom Jugoslovanske ljudske armade (JLA) septembra 1991, kot tudi v času vzpostavljanja paralelnih struktur oblasti bosanskih Srbov, pa tudi bosanskih Hrvatov s Herceg-Bosno. Priprava referenduma o neodvisnosti je bila sicer pogoj Badinterjeve komisije za mednarodno priznanje BiH.

Na referendumu 29. februarja in 1. marca 1992 se je 99,4 odstotka udeležencev opredelilo za neodvisno državo. Udeležilo se ga je 64 odstotkov volilnih upravičencev. Dva dni kasneje so razglasili samostojno državo Republiko BiH. Evropska skupnost jo je kot samostojno državo priznala 6. aprila 1992, dan kasneje ZDA, članica Združenih narodov je postala 22. maja 1992.

Bosanski Srbi, ki so takrat tvorili okoli 33 odstotkov prebivalstva BiH, so referendum večinoma bojkotirali. Zato politiki Republike srbske še danes vztrajajo, da je bila odločitev o neodvisnosti sprejeta brez pristanka srbskega naroda. Svoj dan neodvisnosti v srbski entiteti v BiH tako praznujejo 9. januarja, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratne BiH sprejel odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH", ki se je kasneje preimenovala v Republiko srbsko.

Bosanski Srbi trdijo, da se je vojna začela 2. marca 1992, dan pred razglasitvijo neodvisnosti BiH, ko so Bošnjaki v Sarajevu napadli vlak s srbskimi svati. Naslednji dan so po mestu zrasle barikade, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Za večinske Bošnjake in bosanske Hrvate, ki so tvorili okoli 17 odstotkov prebivalstva, pa pomeni začetek vojne 6. april 1992, ko je takratna Evropska skupnost priznala neodvisnost BiH, sile bosanskih Srbov, srbskih paravojaških skupin in JLA pa so začele odkrite topniške napade na obkoljeno Sarajevo. Ker je bila takrat JLA nosilec vojaških operacij srbskih sil, ki so nasprotovale neodvisnosti BiH, je šlo za zunanjo agresijo.

Raketne in topniške enote JLA so se v začetku aprila namestile okoli Sarajeva, sile bosanskih Srbov pa so postavile barikade na vseh vpadnicah v Sarajevo in blokirale Grbavico. Za Bošnjake in bosanske Hrvate sta prvi vojni žrtvi protestnici, ki so ju 5. aprila ubile srbske sile med demonstracijami za mir v Sarajevu, na katerih se je zbralo 40.000 ljudi, potem ko so v noči na 5. april srbske sile zasedle mednarodno letališče. Predsedstvo BiH je 8. aprila razglasilo neposredno vojno nevarnost na ozemlju BiH in odobrilo mobilizacijo enot teritorialne obrambe.

S tem se je na začelo najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini, ki je po uradnih podatkih zahtevalo življenja 11.541 prebivalcev Sarajeva, od tega 1601 otroka. v vsakodnevnem topniškem obstreljevanju in streljanjih ostrostrelcev je bilo ranjenih najmanj 50.000 ljudi. Obleganje je trajalo 1425 dni, do 29. februarja 1996, tri mesece po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala vojna v BiH.

Na okoliških hribih je bilo postavljenih okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto. Dnevno so v povprečju izstrelili 329 granat. Žalosten rekord so dosegli 22. julija 1993, ko so jih izstrelili 3777.

V treh letih in pol obleganja je Sarajevo zaznamovalo več še posebej krvavih dogodkov. Tako je 27. maja 1992 med ljudi, ki so čakali v vrsti za kruh, priletel tankovski izstrelek. Umrlo je 22 civilistov, 60 je bilo huje ranjenih.

Na osrednji sarajevski tržnici Markale je 5. februarja 1994 umrlo 68 ljudi, 144 pa je bilo ranjenih, ko je sredi polne tržnice razneslo tankovsko granato. Podoben incident se je zgodil 28. avgusta 1995, ko je na tržnici umrlo 38 ljudi. V bombardiranju sarajevske knjižnice konec avgusta 1992 pa je zgorelo kakih 1,7 milijona knjig.

Med vojno, ki je bila v tej državi izrazite mešane nacionalne sestave še posebej krvava in je zahtevala več kot 100.000 življenj, so sile bosanskih Srbov julija 1995 v Srebrenici izvedle tudi edini genocid v Evropi po drugi svetovni vojni, ko so ubile več ko 8000 bošnjaških moških in dečkov.

Med okoli 7000 ljudmi, ki jih po vojni v BiH še vedno pogrešajo, so tudi številni iz Srebrenice, takratne bošnjaške enklave pod zaščito ZN.

Vojna se je končala z daytonskim mirovnim sporazumom, ki so ga parafirali 21. novembra 1995, podpisali pa 14. decembra 1995. BiH so vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama - bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in srbsko Republiko srbsko. Sporazum, ki je končal vojno, pa je ukoreninil v vojni dosežene delitve na nacionalni osnovi ter vzpostavil kompleksne, zapletene in potratne strukture oblasti, ki ovirajo odločanje in sprejemanje reform ter pomenijo veliko finančno breme.