petek, 09. januar 2026 leto 31 / št. 009
»Potopimo, če nam kaj ne ustreza!«: ZDA ponižale Rusijo, kako se bo ta odzvala, možnosti je več…
Putin - rakete BAL
Z zasegom tankerja Marinera, ladje pod rusko zastavo na odprtem morju so ZDA zelo javno potegnile potezo, s katero so javno napadle prestiž in interese Rusije.
Vrednost praznega tankerja v tem primeru ni pomembna.
S tem so ZDA prekršile konvencijo UNCLOS, ki pa jo itak ne priznavajo.
Rusija lahko potezo ZDA razume kot neposredno sovražno ravnanje, to pa je nova eskalacija.
Kajti doslej so bila vsa podobna dejanja izvedena preko posrednikov, najpogosteje Ukrajine.
ALERT: Tensions Spike at Sea
— WAR (@warsurveillance) January 7, 2026
Russia is reportedly eyeing US-flagged oil tankers in the North, Black, and Baltic Seas following the US seizure of a Russian tanker.
Maritime security faces a serious test as the risk of direct confrontation rises. pic.twitter.com/cgEsoxdrb2
V mednarodnih odnosih pa velja tudi načelo reciprocitete: države se na neprijazno ali sovražno dejanje običajno odzovejo s podobnim lastnim dejanjem.
Vsekakor pa je že jasno, da so tudi zato kakršnakoli pogajanja o koncu vojne v Ukrajini za Rusijo – izključena, kar je logična posledica zadnjih napadov in zaostritev Zahoda, od napada na Putinovo rezidenco naprej.
Na to opozarja Alstair Crooke, nekdanji britanski diplomat.
»In kakšno sporočilo torej pošilja CIA? Ne vemo povsem, kakšno je sporočilo. In mislim, da v Moskvi niso stoodstotno prepričani, ampak zdi se, da pravijo: "Veste, če se boste uprli nam, Moskva, če se boste uprli glede Irana, Venezuele ali česar koli drugega - glejte, lahko vas uničimo, lahko zadenemo vaše strateške bombnike, lahko zadenemo vaše radarje in lahko zadenemo vaš poveljniški center. Pravkar smo vam dali majhen vzorec, da vidite, ali to razumete."
In mislim, da je to zelo zaskrbljujoče sporočilo. In mislim, da je občutek v Moskvi, ki prihaja na dan, in to sem zelo jasno videl, da je pogovorov konec. Pogajanja so zgrešena. Nima se smisla pogajati s Trumpom. Preprosto ni verjetno. Popolnoma nesmiselno je. Zdaj moramo preprosto nadaljevati svojo pot brez pogajanj, nadaljevati s tem, kar bomo storili glede Ukrajine, in se širše pripraviti na vse, o čemer razmišljajo Američani.
In zavedajo se, veste, članki v New York Timesu v zadnjih dneh so jasno povedali, da je Trump dal zeleno luč napadom na rafinerije, na ladijski promet, kot sredstvo za povečanje vpliva na Putina.«
Nekateri v Rusiji menijo, da se bo tudi Rusija zato morala odzvala podobno, na primer z zasegom kakšne ameriške ladje.
Po nekaterih navedbah ruskih kanalov Rusija že spremlja poti ameriških tankerjev v Severnem, Baltskem in Črnem morju.
RUSSIA-US NEGOTIATIONS ARE DE FACTO DEAD
— Pepe Escobar (@RealPepeEscobar) January 7, 2026
Alaistar Crooke concisely explained it on Judge Nap:
"The point is not whether President Putin was there or not there, or whether he was directly targeted on that house, but beneath that compound, or in that compound are deeply buried…
V Rusiji narašča pritisk politikov, ki zahtevajo celo ostrejše ukrepanje.
Poslanec državne dume, član obrambnega odbora, je dejal, da je na zaseg ruskega tankerja Marinera s strani Američanov potreben asimetričen in oster odziv.
Nekdanji vojak, generalpodpolkovnik, je dejal, da so dejanja ZDA del priprav Zahoda na veliko vojno in pozval k preventivnemu ukrepanju.
Guruljov je predlagal uvedbo recipročnih ukrepov v Črnem morju. Po njegovih besedah ima Rusija vso pravico, da uvede lastne sankcije in strogo nadzoruje promet v Ukrajino:
»Nič nam ne preprečuje, da bi uvedli sankcije za vse ladje, ki plujejo v črnomorska pristanišča, Odeso, Nikolajev ... Da jih ustavimo, pregledamo in pravzaprav celo potopimo, če nam kaj ne ustreza.«
US Secretary of War Hegseth brags about his act of piracy against Russia-flagged civilian vessel Marinera completely legal transporting oil in international waters.
— Syrian Girl (@Partisangirl) January 7, 2026
Atleast they call it “the department of war”. No Orwellian misnomers. pic.twitter.com/LjYwLTsa4M
Poleg pomorske blokade je poslanec pozval k uničenju sovražnikove logistike in proizvodnje na njegovem ozemlju. Kot tarčo je navedel nemški obrambni koncern Rheinmetall:
»Kaj nam preprečuje, da bi na primer izvedli napade na Rheinmetall, ki proizvaja strelivo za Ukrajino? Nič nam ne preprečuje. In tam se bo strelivo ustavilo.«
Po Guruljovovem mnenju se lahko raketni sistemi Orešnik uporabijo za napad na takšne cilje v Evropi. Poudaril je, da je za zaprtje vseh kanalov podpore sovražniku potrebna le politična volja.
Vojaški komentator Armchair Warlord pa opozarja, da je vse skupaj veliko bolj zapleteno, čeprav prav tako pričakuje, da se bo Rusija odzvala…
As much as certain people want an instant, decisive response from the Russians to this clear insult by the United States in seizing a Russian-flagged tanker, it's worth taking a deep breath and applying some context.
— Armchair Warlord (@ArmchairW) January 8, 2026
Some thoughts:
1. It's important to not attach a greater… pic.twitter.com/gNL5UEctHr
»Čeprav si nekateri ljudje želijo takojšnjega in odločnega odziva Rusov na to očitno žalitev Združenih držav z zasegom tankerja pod rusko zastavo, je vredno globoko vdihniti in pogledati v kontekst.
Nekaj misli:
1. Pomembno je, da temu dogodku ne pripisujemo večjega pomena, kot ga pripisuje dejanska ruska vlada. Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo nekaj blažjih izjav o zaskrbljenosti zaradi plovila, ki je bilo registrirano v Rusiji v zelo nepravilnih okoliščinah, zelo verjetno kot čista komercialna transakcija z nacionalnim registrom brez vpletenosti vlade. Ruska vlada je zelo birokratska in poleg tega ne dobiva novic, kaj šele ukazov za pohod, od hiperpatriotov na Telegramu, ki si obupno želijo tretje svetovne vojne, a se nikoli, nikoli dejansko ne bi prijavili za boj v Ukrajini. Poročila, da je ruska mornarica poslala delovno skupino na pomoč, izvirajo iz zahodnega tiska in so verjetno lažna – zagotovo je zelo malo verjetno, da bi vedeli, kje je ruska podmornica pred kratkim vplula v Arktiko ali kje je.
2. Zaseg te ladje – zelo zarjavelega tankerja srednje velikosti, ki je očitno prazen – je ameriško vlado stal več, kot je v resnici vredna. Ta stvar je verjetno vredna približno 10 milijonov dolarjev, prodana za odpad, ameriška vlada pa je zagotovo porabila več kot to, da jo je preganjala čez ocean z ladjo nacionalne straže in na Škotsko napotila celotno enoto za posebne operacije z znatno zračno podporo (!), da bi jo zasegla.
Mimogrede, to je razlog, zakaj tankerji "senčne flote" še naprej pristajajo v Venezueli kljub dobesedni blokadi ameriške mornarice – ladje so poceni in za tržno ceno enega tovora nafte lahko kupite dva tankerja. Zaseg nekaj ladij v resnici ne odvrača prevoznikov, Rusi – ki so izkušeni udeleženci na svetovnem naftnem trgu – pa to zelo dobro vedo. Te ladje so potrošne in se z njimi tako tudi ravna.
3. Tudi če bo Putin ukazal odločen, simetričen, kinetičen odziv (recimo iskanje trgovske ladje pod ameriško zastavo, ki bi jo zasegli in odpluli z njo nazaj v Rusijo zaradi reciprocitete), namesto da bi storil tisto, kar Rusi običajno počnejo, in nas leta pozneje v povsem drugačnih političnih okoliščinah prisilil k grenkemu obžalovanju naše ošabnosti, traja več tednov, da ladje fizično odplujejo od točke A do točke B. Računalniški bojevniki tako ne bodo takoj dobili zadovoljstva.
4. Kljub temu je to neposredna žalitev, verjetno vojno dejanje, ki lahko izzove neposreden odziv. Prejšnje zahodne provokacije proti Rusiji v zadnjih štirih letih so bile 'oprane' prek Ukrajine in Rusi so podobno izvajali svoje povračilne ukrepe pod mizo – skrivnostni požari, kritične ladje so nasedle itd. Takšni so stroški poslovanja. To pa je neposredno. To je drugače. Smo v neznanih vodah.«
