REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Po najbolj smrtonosnem spopadu v zadnjih 45 letih: Sta se jedrski sili izognili vojni?

Po najbolj smrtonosnem spopadu v zadnjih 45 letih: Sta se jedrski sili izognili vojni?Hud mraz ni prizanesel ranjencem ne na indijski in ne na kitajski strani. Vir: Twitter

Po eskalaciji spopadov, ki so izbruhnili na »strehi sveta« med Kitajsko in Indijo, ko se je že zdelo, da obe jedrski sili drvita v vojno, se je odzval uradni Peking.

Kitajska zdaj miri New Delhi, češ da v ujetništvu nima nobenega indijskega vojaka več in s tem sporočilom poziva k umiritvi strasti.

Kljub trditvam nekaterih medijev, da je bilo v spopadih poleg 20 smrtnih žrtev na strani Indije, ubitih tudi 45 kitajskih vojakov, ob neznanem številu ujetih, Peking zatrjuje, da Kitajska nima v ujetništvu nobenega pripadnika indijskih sil, ki naj bi bil ujet v nedavnem srditem boju.

Spomnimo, krvavi obračun s hladnim orožjem, v katerega so se zapletli kitajski in indijski vojaki se je pripetil v izolirani obmejni provinci Ladak na visokogorskih območjih Himalaje, ki je tudi sicer razlog za razprtije med državami že od leta 1962, poroča AP.

»Po mojih informacijah kitajska vojska ne zadržuje v ujetništvu nobenega pripadnika indijske vojske več,« je izpostavil tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Zhao Lijian, navaja angleška različica kitajskega sporočila za javnost, objavljenega na spletni strani kitajske vlade.

Tudi indijska stran zanika, da kitajska armada ima ujete pripadnike oboroženih sil Indije, kljub poročilom indijskih medijev, ki se sklicujejo na vire v vojski, češ da so Kitajci, med drugim, naposled izpustili podpolkovnika in tri majorje iz vrst indijske vojske.

Indijska vlada vseeno vztraja pri molku o posledicah neljubega dogodka, zato noče potrditi ni poročanja medijev niti, da pogreša svoje vojake.

Toda kljub nekoliko spravljivejšim tonom v komunikaciji med Pekingom in New Delhijem, Kitajska še naprej obtožuje Indijo, da je odgovorna za nedavni oboroženi incident v spornem gorskem obmejnem območju, med katerim je bilo na izjemno krut način ubitih 20 pripadnikov indijske vojske.

Kitajska stran razlaga, da so Indijci prestopili skupno »mejo začasnega nadzora« (LAC) in začeli na kitajskem ozemlju tlakovati ceste, graditi mostove in utrdbe ter na ta način provocirati kitajske vojake, da ukrepajo v smeri zaščite svojega teritorija.

»Nikogar nismo izzvali,« je v televizijskem nagovoru odvrnil indijski premier Narendra Modi.

»Brez dvoma bi moralo veljati, da Indija želi mir, toda če bo izzvana, bo primerno odgovorila,« je dejal in poudaril, da sta za Indijo celovitost in suverenost naroda najpomembnejši.

Viri navajajo, da je vzrok tako velikega števila smrtnih žrtev na obeh straneh tudi hud mraz, ki je hitro pokončal ranjence …

Po spopadu, ki se je pred nekaj dnevi zgodil med obmejnimi silami Indije in Kitajske v dolini Galwan, so kitajske oblasti izpustile na prostost deset ujetih indijskih vojakov, poročajo mediji v Indiji.

Kot poroča BBC, je bila izpustitev ujetnikov sad trdih pogajanj.

Indija te novice ni potrdila, tako kot tudi ni želela potrditi poročanje medijev, da je kogar koli od pripadnikov njenih vojaških sil po incidentu štela za pogrešanega.

V poročilih se sicer navaja, da je bilo v spopadu ubitih najmanj dvajset indijskih vojakov in da je bilo ranjenih najmanj še 76 ljudi.

Kitajska ni potrdila nobenih žrtev na svoji strani, a po nepotrjenih poročilih indijskih medijev je življenje izgubilo najmanj 40 kitajskih vojakov.

Obe strani obtožujeta druga drugo za vdor na svoje ozemlje, a vrhunec bizarnosti celotnega dogodka je, da zaradi sporazuma iz leta 1996, ki prepoveduje uporabo strelnega orožja in eksploziva, v tokratnem spopadu ni bilo uporabljeno nobeno strelno orožje.

Tako je lahko na eni od fotografij, ki jo je eden od udeležencev spopada objavil na družbenih omrežjih mogoče videti okrvavljeno »orožje«, ki je nasprotnikom zadalo smrtne rane.

Gre za železno palico, nekakšno različico kija dodatno »oboroženega« z žeblji in kamni, ki naj bi jih ob tej priložnosti uporabili tako kitajski kot indijski vojaki.

Spor med svetovnima velesilama zaradi slabo označenega oziroma nikoli določenega himalajskega dela meje dolge 3500 kilometrov v dolini Galwan, ki je v zadnjem času privedel do nove zaostritve razmer, traja že desetletja.

Obe strani nenehno druga drugi pripisujeta krivdo za izbruh novih napetosti.

»Jasno je, kaj je prav in kaj narobe. Odgovornost za incident je izključno na Indiji,« je prepričan Zhao.

Zhao Lijian je nato sklenil, da si v Pekingu ne želijo ponovnih spopadov in da je na obmejnem območju stanje stabilno ter pod nadzorom.

Indijska vojska v spornem območju. Vir: Twitter

Medtem je indijski premier Nerendra Modi v televizijskem nagovoru ponovil, da si Indija želi miru, a da bo na morebitne provokacije odgovorila.

Zaradi sporočil, ki kličejo k miru, so ga nekateri sodržavljani obtožili, da je izdajalec, ker je vrgel puško v koruzo in se pustil Kitajcem.

Kot poročajo tuji mediji, vojaški predstavniki obeh držav še vedno razpravljajo o zadnjem incidentu, ki se je pripetil prejšnji teden.

Obe državi v zadnjem času krepita vojaško prisotnost na omenjeni meji in ni dvoma, da se pripravljata na merjenje moči, menijo lokalni analitiki.

Kljub številnim konfrontacijam pa do tokratnega incidenta več desetletij ni bil nihče ubit.

Ne glede na to, koliko žebljev in kijev bodo uporabili v spopadih na indijsko-kitajski meji, bo tudi to vprašanje nekega dne potrebno rešiti s pogajanji.

Državi sta vse od konca petletne vojne, ki se je končala leta 1967, v sporu glede himalajskega dela meje.

V skladu z dogovorom o LAC izpred četrt stoletja sicer velja, da v mejnem pasu v širini dveh kilometrov ne sme biti niti pištol. Kar je spodbudilo iznajdljive vojake, da so si v 21. stoletju omislili novo smrtonosno orožje - kij z žeblji.

Toda zato so smrti vojakov celo bolj krute, kot bi bile, če bi bilo uporabljeno pravo oziroma strelno orožje.

Zastavlja pa se še eno vprašanje - zakaj so spopadi med Pakistanom in Indijo, prav tako dvema jedrskima silama, veliko bolj sodobni, s pravim orožjem?

Odgovor je, da je v odnosih med Indijo in Kitajsko na kocki veliko več kot v primeru Pakistana in Indije.

Pakistan in Indija imata namreč pičlo medsebojno trgovino, medtem ko Indija in Kitajska trgujeta zelo veliko.

Vojna bi bila naravnost porazna za obe velesili. In zato vojaki ne smejo nositi sodobnega orožja.

Žalostno je le, da Kitajska in Indija ne uspeta rešiti mejnega vprašanja že tako dolgo. Drugje, na primer z Rusijo, je bilo mejno vprašanje rešeno s pomočjo diplomacije.

In ne glede na to, koliko žebljev in kijev bodo uporabili v spopadih na indijsko-kitajski meji, bo tudi to vprašanje nekega dne potrebno rešiti s pogajanji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek