REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Temu sploh niste kos!« Zaharova odgovorila Merzu na poziv k izčrpavanju Rusije

»Temu sploh niste kos!« Zaharova odgovorila Merzu na poziv k izčrpavanju RusijeMerz je pred tem pozval države EU, naj se osredotočijo na spodkopavanje ruskega gospodarskega potenciala, doma pa mu gospodarstvo propada. Rešilna bilka poceni ruskega plina za EU je bila medtem predana Pekingu. Vir: Posnetek zaslona, X

Marija Zaharova, tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve, se je odzvala na pozive nemškega kanclerja Friedricha Merza, da je treba Rusijo ekonomsko izčrpati.

»Niste kos temu, herr Merz,« je Zaharova sporočila na svojem Telegram kanalu.

Merz je pred tem pozval evropske države, naj svoja prizadevanja osredotočijo na spodkopavanje ruskega gospodarskega potenciala.

Poudaril je, da mora Zahod Moskvi odvzeti možnost financiranja obrambne industrije.

Poleg tega je nemški kancler v pogovoru s podporniki konservativnega gibanja v Severnem Porenju-Vestfaliji izjavil, da je treba Rusijo prisiliti h končanju sovražnosti v Ukrajini. Poudaril je, da morajo evropske države združiti moči, da bi dosegle ta cilj z gospodarskimi omejitvami, ki ne bodo dovolile nadaljevanja spopada.

Medtem pa še en velik nemški dobavitelj avtomobilske opreme zapira svoja vrata, 650 zaposlenih bo izgubilo službo, poroča Bild.

Tovarne skupine AE v Turingiji in Hessnu bodo zaprte, potem ko iskanje vlagateljev ni uspelo. To podjetje je del dobavne verige nemških proizvajalcev avtomobilov, zato zapiranje tovarn analitiki vidijo kot znanilec propada nemške avtomobilske industrije.

Rešilna bilka poceni ruskega plina za EU je bila medtem predana Pekingu.

S tremi podpisi so Rusija, Kitajska in Mongolija preusmerile pol stoletja evropske energetske zgodovine proti Vzhodu.

V torek so tri države podpisale pravno zavezujoč memorandum za plinovod Moč Sibirije 2.

Gre za približno 2600 km dolg plinovod, katerega ocenjeni stroški znašajo približno 13,6 milijarde dolarjev, ki bo vsako leto prepeljal 50 milijard kubičnih metrov (bcm) zemeljskega plina skozi Mongolijo v industrijsko središče severne Kitajske.

Za razliko od sedanjega plinovoda, ki črpa plin iz azijskih rezerv, ta preusmerja plin, nekoč namenjen zahodni Evropi, naravnost v kitajski objem.

Gazprom je tako s Pekingom zapečatil sporazum, ki je zdaj trdno zasidran.

Čeprav cenovna struktura še ni določena, so podpisniki dejansko na novo začrtali tudi evropski energetski zemljevid.

Irski novinar Brian McDonald, dolgoletni dopisnik iz Rusije, ob tej novici opozarja: »Nisem prepričan, ali ljudje v Evropi sploh razumejo, kako ogromno je to. S podpisom projekta 'Moč Sibirije 2' se evropski energetski zemljevid za vedno spremeni.

Ruski arktični plin, ki je bil pol stoletja življenjska sila zahodnoevropskih tovarn, bo zdaj tekel proti vzhodu na Kitajsko skozi Mongolijo. To je izguba goriva, ki je pripomogla k stalni gospodarski rasti in podprla nekdanji status Nemčije kot vodilnega svetovnega izvoznika.

Peking je bil glede tega sporazuma leta negotov; previden, da bi bil preveč odvisen od ruskega plina. Nekaj ​​se je očitno spremenilo (morda obnovljena sovražnost EU, morda Trumpove grožnje). Kakorkoli že, Zahodna Evropa ne bo več videla poceni in zanesljivega plina. Kitajska ga zdaj dobi. Igra je končana. In šele sčasoma bomo v celoti razumeli posledice

Bernd Lange, vodja odbora za mednarodno trgovino Evropskega parlamenta zaman opozarja, da »Evopska unija ne zmore kupiti ameriškega plina v vrednosti 250 milijard evrov na leto (kot se je Ursula von der Leyen zavezala Trumpu).

Američani pa niti nimajo takšnih proizvodnih zmogljivosti.

Vprašanje ni količina dobave, temveč cena plina.«

Spomnimo, ruski predsednik Vladimir Putin je pred tem dejal, da bi »Nemčija lahko dobila toliko poceni plina, kolikor bi se ji zahotelo.

Samo preklopiti bi morala na preostali plinovod Severni tok.

Rusiji sicer (sankcije) ne škodujejo prav posebej, ampak (Berlin) sebe uničuje z nakupom dragega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina.«

Spomnimo, Merz je pred kratkim oznanil - tik preden je odobril 9 milijard evrov za Ukrajino -, da nemški model blaginje ni več vzdržen.

»Te govorice o tem, da ne bomo več mogli financirati sistema socialne varnosti, oprostite na izrazu, so popolna neumnost,« je o načrtih nemškega kanclerja za zmanjšanje pokojnin in socialnih izdatkov dejala nemška zvezna ministrica za delo Bärbel Bas.

Basova je to dahnila na konferenci stranke SPD, ki je del vladajoče koalicije.

Toda nemški kancler Merz je ob tem sam izjavil, da je prav Berlin rešil NATO pred propadom z odločitvijo o povečanju državnega zadolževanja za obrambne namene.

»Bil sem na vrhu Nata v Haagu. Če ne bi spremenili ustave in ne bi bili pripravljeni nameniti 3,5 % (BDP) za nemško obrambo in 1,5 % za potrebno infrastrukturo, bi se NATO verjetno tisti dan razpadel,« je Merz ves ponosen povedal za televizijski kanal ZDF.

Izjava je prišla nekaj dni zatem, ko je Merz od nemške vlade zahteval strogo varčevanje in napovedal »reformno jesen«, ker »država živi preko svojih zmožnosti«.

Kam pa gre denar? Nemški tank Leopard 2 na sliki (zgoraj) pozna odgovor. Nemci pa (še) ne.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek