Pentagon ne ve, kje je zapravil 800 milijonov dolarjev

Medtem ko predsednik ZDA Donald Trump skupaj z republikanci navija za povečanje proračuna obrambnemu ministrstvu, je revizija družbe Ernst & Young ugotovila, da to ne ve, kje je porabilo zajeten kupček denarja. Logistična veja Pentagona namreč ne najde dokumentov, ki bi pojasnili za okoli 800 milijonov dolarjev porabe.

Obrambna agencija za logistiko (DLA), ki se med drugim ukvarja z gradbenimi projekti, dobi na leto od več kot 700 milijard dolarjev obrambnega kosa proračunske pogače kakih 40 milijard. DLA ima 25.000 zaposlenih in ti med drugim skrbijo tudi za prehrano, zdravila, rezervne dele in še marsikaj, kar je potrebno za nemoteno delovanje najdražjega vojaškega stroja na svetu.

Ernst & Young je v konec decembra končani reviziji ugotovil, da ni dokumentacije o najmanj 465 milijonih dolarjev porabe DLA za že dokončane gradbene projekte in 384 milijonih dolarjev porabe za projekte, ki so še v teku. Poleg tega ni računov za okoli 100 milijonov dolarjev vredne druge opreme, kot so računalniki in podobno.

DLA sicer ni edina, kjer denar izginja, kar skozi leta vedno znova ugotavljajo podobne revizije, a odgovornosti ne prevzame nihče, saj kongres Pentagonu na koncu vedno znova zagotovi denar. Čeprav že več let ni bil sposoben potrditi letnih zakonov o proračunski porabi, pa namreč kongres vsako leto brez večjih težav zagotovi zakon o proračunski porabi za vojsko. Ob tem celovite revizije porabe doslej še ni bilo.

Direktor DLA, general Darrell Williams je sporočil, da jim je revizija ponudila koristen vpogled v finance in da so odločeni, da rešijo probleme in okrepijo notranji nadzor. Ob tem je namignil, da so težave verjetno tudi drugje, ko je izpostavil, da je DLA prva tako velika in zapletena agencija Pentagona, ki je šla skozi revizijo, in da niso niti pričakovali, da bo vse "čisto".

Trumpova vlada sicer zagotavlja, da bodo podobne revizije odslej prej vsakoletno pravilo kot izjema, a to bo zahtevalo armado kakih 1200 revizorjev in naj bi stalo nekje milijardo dolarjev. Manjši del bo šel za same revizije, večji pa za pričakovane posledice revizij, torej za odpravljanje posledic kršitev, ki jih bodo te odkrile.