Papež, lepotica in potica

Ameriška prva dama Melania Trump in papež Frančišek sta se v sredo na srečanju pošalila na račun prehranjevalnih navad ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Zmeda, ki je nastala glede vprašanja, ali sta se pogovarjala o pici ali slovenski potici, je odmevala v svetovnih medijih in sprožila splošno zanimanje za potico.

Tudi pogled na statistiko Googlovih iskanj v ZDA je pokazal nenaden poskok zanimanja za potico oziroma potizzo po tistem, ko jo je v sredo omenil papež.

Ameriški časnik Washington Post je slovensko potico opisal kot "sladek kruh z orehi", za peko katerega je treba kar nekaj truda. Objavili so tudi recept za orehovo potico.

Revija Vanity Fair pa je ocenila, da je potica videti okusnejša kot zapečen zrezek in čips, ki ju običajno obeduje Trump.

Po Guardianovem poročanju se potica na mizah Slovencev najpogosteje znajde ob veliki noči in božiču, papež Frančišek pa je njen velik ljubitelj. Kot je pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik, papež na srečanjih s Slovenci vedno omeni potico. Potico je v 16. stoletju v svojih zapisih omenil Primož Trubar in je pomemben del slovenske zgodovine, dvakrat se je že znašla tudi na slovenskih znamkah, je še poročal britanski Guardian.

Huffington Post je svoje bralce napotil k receptu za potico na spletni strani New York Timesa, v fotogaleriji pa objavil obsežno zbirko fotografij potic z Instagrama slovenskih navdušencev nad kulinariko in fotografijo. Poleg orehovega sta Huffington Post in revija People omenila še makov, pehtranov, lešnikov, čokoladni in medeni nadev za potico. Fotografijo makove potice pa je ob receptu za orehovo objavil še The West Australian, ki je še izbrskal ime "orehnjača".

Mashable pa je objavil zbirko tvitov, v katerih so se uporabniki šalili na račun Trumpa in potice, v prispevku pa so se hudomušno spraševali, ali se je z vprašanjem papež pošalil na račun Trumpove teže.

O slovenski potici so poročali še številni drugi mediji, kot so časnik Independent, revija Time in televizija Fox News.

Potica bo zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost

Slovenska potica, ki ji je dodatno svetovno slavo pred kratkim dodal papež Frančišek, bo zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost. To pomeni, da proizvodnja ne bo geografsko omejena, zaščitena pa bo receptura, postopek proizvodnje ali sestavine. Glavno vlogo pri usklajevanju receptur in nadevov je prevzela kmetijsko gozdarska zbornica.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z gospodarsko in obrtno zbornico Slovenije organizirala več internih ocenjevanj potic, katerih cilj je bil v prvi vrsti uskladiti optimalno recepturo za pripravo testa za potice ter za nadeve.

Dogovorjene recepture so preizkusili tudi v različnih obratih. Na podlagi testiranj so dogovorili enotno recepturo za testo, odločili pa so se tudi, da se potico zaščiti kot zajamčeno tradicionalno posebnost. To pomeni, da bosta zaščitena receptura in postopek, medtem ko sama proizvodnja ne bo geografsko omejena.

Obenem so se dogovorili, da bo potica zaščitena s petimi nadevi, in sicer orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim in pehtranovim s skuto, proizvajalci iz vzhodne Slovenije pa so pred kratkim predlagali še makov nadev.

Kmetijsko ministrstvo sicer uradno vloge za zaščito slovenske potice še ni prejelo.

Postopek zaščite se sicer začne na podlagi vloge vlagatelja, ki mora med drugim vsebovati t.i. specifikacijo, v kateri je opisan postopek proizvodnje, surovine, nadevi, itd., hkrati pa mora specifikacija vsebovati tudi dokazila o uporabi imena Slovenska potica.

Ministrstvo potem specifikacijo objavi na svojih spletnih straneh, hkrati pa jo v pregled in mnenje pošlje tudi drugim institucijam, kot so ministrstvo za zdravje in uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Specifikacija je na spletnih straneh objavljena 30 dni in v tem času lahko fizične ali osebe s pravnim interesom, podajo pripombe na predlagano specifikacijo.

Morebitne pripombe in predlog specifikacij obravnavajo tudi strokovne komisije, katerih člani so slovenski strokovnjaki za posamezna področja (npr. za meso, mleko, sol, olja, zelenjavo, žita, pekarske izdelke).

Po mnenju strokovne komisije ministrstvo prehodno zaščiti kmetijski pridelek ali živilo in potrdi specifikacijo, v kateri so predpisani pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek ali živilo izpolnjevati, da se lahko označi z zaščitenim imenom.

Vsi proizvajalci, ki želijo svoje proizvode označevati z zaščitenim imenom, se morajo predhodno certificirati. V primeru, da je proizvodnja pri posameznem proizvajalcu skladna s specifikacijo, certifikacijski organ izda certifikat, ki je dokaz, da je proizvod, ki uporablja zaščiteno ime, res avtentičen. Proizvajalci morajo certifikate obnavljati enkrat letno.

Ministrstvo mora vloge za prehodno nacionalno zaščitene proizvode posredovati še v presojo Evropski komisiji za registracijo na ravni EU. Komisija pregleda posredovano vlogo, če ta ni popolna, državo vlagateljico pozove k dopolnitvi.

Ko je vloga popolna, komisija v uradnem listu EU objavi povzetek vloge za registracijo kmetijskega pridelka ali živila na evropski ravni. Ostale države lahko v roku treh mesecev od objave podajo utemeljeni ugovor na vlogo. Če komisija ne prejme pripomb na vlogo, v uradnem listu EU objavi registracijo kmetijskega pridelka ali živila, ob morebitnih pripombah na vlogo pa državo vlagateljico in države, ki so ugovarjale pozove, da dosežejo dogovor. Če ta ni dosežen, o vlogi ponovno odloča komisija.

Slovenija je doslej kot zajamčeno tradicionalno posebnost zaščitila prekmursko gibanico, idrijske žlikrofe in belokranjsko pogačo.

Dilema s potico kaže na neizkoriščen potencial za promocijo slovenskih posebnosti 

Dilema o tem, ali sta Melania Trump in papež Frančišek nedavno govorila o potici ali pici, ki je sprožila zanimanje svetovnih medijev, je opozorilo, kako pomembno je vlagati v promocijo naših posebnosti, pravi etnolog Janez Bogataj. Da je potica neizkoriščen potencial, pa dodaja Janja Štrumbelj, ki svoje Le-potice proda tudi mnogim turistom.

Janja Štrumbelj, ki je s svojimi mini poticami oz. le-poticami sodelovala tudi v projektu Štartaj Slovenija, je za STA ocenila, da je potica v Sloveniji popularna kot praznično pecivo, predvsem decembra in v velikonočnem času, morda tudi ob kakšnih praznovanjih, porokah, tu pa se tudi konča. "Med letom je po njej bistveno manj povpraševanja, se pa zdaj pojavlja trend obdarovanja s potico," je pojasnila. Potica ima na področju obdarovanja s hrano, ki je globalni trend, po njeni oceni velik potencial, "saj je živilo, ki ga ni treba hraniti v hladilniku, četudi ima omejen rok trajanja, in ni tekočina, tako da se jo da transportirati brez težav".

Podarja se predvsem tujim poslovnim partnerjem ali pa jo ljudje nesejo sorodnikom in prijateljem, ko jih obiščejo v tujini in jim želijo prinesti nekaj slovenskega, je pojasnila.

"Potica ima v sebi simboliko nečesa dobrega, bogatega, boljšega, saj ni v vsakodnevni uporabi, kot so olje, sol ali med," je opozorila. Iz zgodovine nosi simboliko večje vrednosti in ko jo nekomu podariš ali ponudiš, mu s tem po besedah Štrubljeve izkažeš neko čast. Zato je tudi primerno darilo.

Turisti, ki jih zanima slovenska kulinarika, so nad potico, ko jo odkrijejo in poskusijo, navdušeni in jo želijo odnesti tudi s sabo, je povedala. "Druga skupina turistov pa so tisti, ki imajo slovenske korenine. Ti potico poznajo, morda celo iz roda v rod prenašajo običaj peke in zanje ima potica veliko vrednost. Kupujejo ne le potico, ampak tudi knjige, modelčke ..." je dodala.

Štrumbljeva: Za izseljence je potica simbol slovenstva

"Slovenci se pravzaprav ne zavedamo, koliko potica pomeni potomcem slovenskih izseljencev, še posebej v severni in južni Ameriki, zanje je to znamenje slovenstva, vez s svojimi predniki, koreninami. Par generacij že ne zna več slovensko, potico pa še vedno pečejo," je izpostavila. Pri tem pa so mnogi presenečeni, ker je naša potica malo drugačna kot v Ameriki. "Tam so peko malo modificirali, kot je vidno iz fotografij, ki mi jih pokažejo, je že na videz malo drugačna, čeprav v osnovi je potica, iz kvašenega testa in z orehovim nadevom," je povedala Štrumbljeva in dodala, da so pri "ameriški" potici vidni vplivi drugih kuhinj, vzhodnoevropskih. "Zato so zainteresirani, da bi se tudi v tujini dalo dobiti kvalitetno slovensko potico," je povedala.

Mnogi ji namreč tudi potarnajo, da potico doma že težko kje kupijo, ker starejše pekarne počasi zapirajo in nimajo naslednikov in marsikdo tudi njo vpraša, če bi bila pripravljena izvažati v Ameriko. A Štrumbljeva ob tem opozarja, da nosi potica v sebi neko žlahtno zgodbo in najboljše sestavine. "Prehitra komercializacija bi jo znala narediti plehko. Zato zelo pozdravljam, da se potica zaščiti na nivoju EU, da bo imela nek garant, da je to res tisto pravo, kvalitetno, da se ne bi prodajali neki približki," je navedla.

Po njenih besedah bi bilo vsekakor dobrodošlo, da bi država naredila nek projekt, pri katerem bi lahko sodelovali vsi ponudniki potic in bi morda pripravljali kakšna darila za obiske predstavnikov Slovenije v tujini ali pa bi morda naredili kak dogodek, povezan s potico. Prepričana je tudi, da ima potica neizkoriščen potencial in da jo lahko povzdignemo bistveno višje, morda sicer ne na nivo svetovno znanega italijanskega panetona, ampak vsekakor bi se dalo izkoristiti trenutno pozornost, dogodek s papežem pa da zgodbi lahko še poseben lesk, je dodala.

Bogataj: Dogodek v Vatikanu nas mora strezniti

Etnolog Janez Bogataj pa sredino zmedo v Vatikanu, ki je odmevala v svetovnih medijih, vidi bolj kot "opozorilo naši državi, kako pomembno je vlagati v promocijo naših posebnosti", vendar ne zgolj zato, kot je dodal za STA, da bi Slovenijo tujci bolje spoznali, ampak da bi sami slovenske posebnosti znali bolj ceniti.

Sam dogodek tako po njegovem prepričanju ne bo pripomogel k večji prepoznavnosti potice in Slovenije. "Na našo prepoznavnost bo vplivalo samo, če nas bo ta dogodek streznil in bomo končno spoznali, da je treba sistematično delati," je opozoril. Meni, da bi morali v Sloveniji aktivirati gastronomsko oz. kulinarično diplomacijo, ki se je v svetu začela razvijati okoli leta 2003. "To je metoda in pristop, ki ni povezan samo s kulinarično promocijo, ampak na dolgi rok prinaša zelo velike finančne oz. ekonomske učinke," je pojasnil.

Po njegovih besedah smo temelje kulinarični diplomaciji postavili leta 2006, ko se je določilo sestavo kulinarične piramide. Vsa ministrstva te strategije ne poznajo, kaj šele da bi jo uporabljala za promocijo, je opozoril. V njej je zajetih kar 316 značilnih jedi in pijač iz 24 gastronomskih slovenskih regij. Poleg potice so tam še kranjska klobasa, štruklji, razne mesno-zelenjavne enolončnice in cela paleta pogač.

"Na enostavnih stvareh ne znamo graditi velikih zgodb," je še ocenil Bogataj. Po njegovih trditvah bi potrebovali več literature o slovenski kulinariki, tudi v tujih jezikih. "V prihodnje bomo morali poskrbeti, da nas bo svet spoznal. Predvsem pa se moramo otresti svoje frustracije nerazvitosti, češ saj nič nimamo", je poudaril Bogataj, avtor knjige Potice iz Slovenije.

Konkretnih pisnih virov, ki potrjujejo, da je potica slovenska posebnost, je po trditvah Bogataja veliko. Prvič jo je omenil Primož Trubar v 16. stoletju, kasneje pa je prvi recept zanjo v Slavi vojvodini Kranjske zapisal Janez Vajkard Valvasor. Sicer pa jo v zadnjem času, kot je dodal Bogataj, omenja tudi tuja literatura, in v enem od italijanskih strokovnih del je potica označena kot tipična slovanska jed oz. kot jed njihovih sosedov.