Novi avstrijski kancler Kurz takoj po oblikovanju vlade v Bruselj

Novi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je oblikoval vlado s skrajno desnico, je za prvo pot v tujino izbral Bruselj, kjer se bo drevi sestal s predsednikoma osrednjih institucij EU. Črno-modra koalicija, ki je bila leta 2000 povod za prve in doslej edine diplomatske sankcije EU proti članici, dviga obrvi, a odzivi so za zdaj previdno zadržani.

31-letni Kurz, najmlajši evropski voditelj, je oblikoval desno vlado, v kateri sta njegova konservativna ljudska stranka (ÖVP) in avstrijska skrajna desnica (FPÖ). Program nove vlade je osredotočen na omejevanje migracij in boj proti skrajnemu islamu.

Prvi odzivi v EU so previdno zadržani. "Verjamem, da bo avstrijska vlada še naprej igrala konstruktivno in proevropsko vlogo v EU," je izpostavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk dan pred drevišnjim sestankom z novim avstrijskim kanclerjem.

Ob tem je Tusk opozoril na politično občutljiva vprašanja, s katerimi se sooča unija. Med temi so sporne begunske kvote in načrtovana prenova območja evra. Avstrija bo sicer v drugi polovici naslednjega leta predsedovala Svetu EU.

V Evropski komisiji pred srečanjem predsednika Jean-Clauda Junckerja in Kurza niso želeli vsebinsko komentirati nove avstrijske vlade in njenega programa. Izpostavili pa so, da si je novi avstrijski kancler za prvi obisk v tujini vendarle izbral Bruselj.

Je pa novo avstrijsko koalicijo v nedeljo po Twitterju komentiral evropski komisar Pierre Moscovici, ki je opozoril: "Razmere so danes nedvomno drugačne kot leta 2000, vendar pa navzočnost skrajne desnice na oblasti vselej terja pozornost."

Leta 2000 je EU zaradi skrajne politike tedanjega vodje FPÖ Jörga Haiderja prvič v zgodovini uvedla diplomatske sankcije - zamrznitev dvostranskih političnih stikov - proti državi članici, potem ko je FPÖ postala del koalicije z ÖVP.