Nemško tožilstvo za neonacistko Zchäpejevo zahteva dosmrtni zapor

Nemško tožilstvo je danes zahtevalo dosmrtni zapor za zloglasno neonacistično teroristko in glavno obtoženo v procesu proti celici Nacionalsocialistično podzemlje (NSU) Beate Zschäpe. Takšno kazen zahtevajo za vsakega od desetih umorov, ki jih je obtožena, je dejal tožilec Herbert Diemer v sklepni besedi na sodišču v Münchnu. Zschäpejeva je obtožena bombnih napadov in umorov desetih ljudi - osmih priseljencev turških in enega grških korenin ter nemške policistke - v obdobju med letoma 2000 in 2007. Na zatožni klopi so poleg nje še štirje pripadniki neonacistične scene v Nemčiji, ki naj bi NSU pomagali pri njenih zločinih. Tožilstvo je danes argumentiralo, da je Zschäpejeva skupaj s sostorilcema Uwejem Mundlosom in Uwejem Böhnhardtom sodelovala pri ustrahovanju priseljencev z arbitrarnimi umori. Pri tem je obtožena pokazala voljo do dejanj in oblikovala "tretjino zarotniškega triumvirata", povzema zagovor tožilstva nemška tiskovna agencija dpa. Tožilstvo je začelo zaključni nastop sicer že pred poletjem, po več kot štirih letih procesa. Poleg Zschäpejeve so obtoženi še štirje podporniki NSU. Odločitev sodišča bo najverjetneje znana šele čez nekaj mesecev.

Razkrinkali so se sami

Gre za zelo odmevno in obsežno sojenje, ki je že vse od začetka leta 2013 deležno velike pozornosti v Nemčiji. Odkritje skupine NSU leta 2011 je šokiralo Nemce. Njeni zločini so namreč ostali nerazrešeni več kot desetletje tudi zaradi očitnih napak pristojnih preiskovalnih organov, ki so spregledali grožnjo skrajne desnice. Teroristična celica se je na koncu v bistvu razkrinkala sama, ko sta Mundlos in Böhnhardt po neuspelem ropu storila samomor, tretja članica Zschäpejeva pa se je predala policiji. Zschäpejeva je leta 2015 zanikala, da bi sodelovala v zločinih NSU, je pa priznala, da je vedela zanje.