Nemški piloti zavračajo deportacije beguncev

Begunce, ki jim oblasti v Evropi zavrnejo prošnjo za azil, čaka zelo nevarna pot domov. Vendar v matične države kljub temu včasih ne prispejo. Tudi zato, ker evropski piloti, ki imajo zadnjo besedo na krovu letala, včasih zavrnejo deportacije.

Kot je poročala Deutsche Welle so piloti samo lani ustavili preko 300 poletov, ki jih je nemška vlada načrtovala zaradi izgona afganistanskih beguncev v domovino.

Evropska Unija je leta 2017 podpisala poseben sporazum s Kabulom, ki ji je omogočil, da deportira neuspešne iskalce azila v t. i. "safe areas" (varna območja) v Afganistanu, kar je v Nemčiji hitro dvignilo na noge nevladne organizacije, ki se zavzemajo za zaščito človekovih pravic, kot je na primer Pro Asyl. Nato je tudi organizacija Amnesty International opozorila, da okoli 10.000 Afganistancem, če jih bo Berlin vrnil v njihovo domovino, grozijo mučenje, ugrabitve, celo smrt.

Večina zavrnjenih poletov, kar 85, se je pripetila v nemški glavni letalski družbi Lufthansa in njenemu podjetju-hčerki Eurowings. Okoli 140 tovrstnih zavrnitev poletov s strani pilotov se je zgodilo na največjem nemškem letališču Frankfurt, okoli 40 pa na letališču Dusseldorf, kjer so Pro Asyl in druge nevladne organizacije priredile #WelcomeUnited protest zoper deportacijo iskalcev azila.

"V kolikor osebje, ki skrbi za varnost na letališču, razpolaga z neko informacijo, ki nakazuje, da bi situacija lahko eskalirala tekom deportacije, lahko presodi, da potnikom ne dovoli vkrcanje na letalo," opozarjajo v Lufthansi.

Ne Lufthansa, ne državni in ne lokalni uradniki, ki so odgovorni za transport deportirancev, niso razpravljali o tem, ali imajo piloti tudi etične pomisleke ob tem, ko zavračajo prevoz "določenih" potnikov, ki dejansko nima veliko zveze s problematiko varnosti med poletom. Nekateri piloti pa so anonimno zaupali nemškim novinarjem, da dejansko gre tudi za moralne zadržke pred tem, da opravljajo prisilen prevoz posameznikov ali pa kar celih družin, ki jih v njihovi domovini čakajo različne nevarnosti, ki jim ogrožajo življenje.

"Družina pride k tebi, zagledaš majhna otroka in preprosto veš, da jim boš vsem zapečatil usodo", je svojo odločitev, da zavrne sporni polet, pojasnil eden ogorčenih pilotov. Na nemških letališčih se zato pogosto redno zbirajo pripadniki nevladnih organizacij. Pred seboj nosijo napise "Stop deportacijam", "Leta 2015 je bilo v Afganistanu 7500 ranjenih" in podobne.

Skupina demonstrantov je 12. julija letos demonstrirala pred zveznim nemškim ministrom za notranje zadeve zaradi smrti Jamala Nasserja, ki si je takoj po deportaciji v Afganistanu vzel življenje. Kritike so letele predvsem na račun notranjega ministra Horsta Seehoferja. Na podoben način so se upirali tudi deportaciji 24- letnega Haschmatullaha F. Pogosto pa se zbirajo tudi na Frankfurtskem letališču.

Nemške policiste te zavrnitve in "samovolja" pilotov sicer spravljajo ob živce, vendar zoper odločitve kapetana letala ni možnosti pritožbe. Od januarja do marca letos so nemški zvezni policisti v Afganistan vrnili 5548 prosilcev za azil, hkrati pa se jim to ni posrečilo narediti kar 4752-krat!

Nekateri begunci so tik pred deportacijo zboleli, drugi izginili, tretji so se upirali, v 75 primerih pa celo tako močno, da so piloti v zadnji minuti odpovedali polet zaradi deportacije. Zavrnjene prosilce za azil namesto z letali na rednih linijah vedno pogosteje deportirajo s čarterskimi poleti, ki so precej dražji, kar pomeni, da državo zelo drago stanejo odločitve pilotov, ki jim humanost in vest ne dovolita, da izvedejo načrtovano "vrnitev" beguncev v državo rojstva.

Vendar v tej politiki prisilnih deportacij zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito ni nič takega, na kar bi lahko bil kdorkoli ponosen. "Deportacije so resnično zadnji, končni in najbolj grd izraz nemške politike do tujcev. Nobena ni prostovoljna, pač pa so to prisilne vrnitve, ki za prizadete ljudi neredko pomenijo padec v brezup. Sporne so predvsem deportacije v Afganistan, saj varnostni položaj pod Hindukušem velja za dramatičnega," poroča NRZ.