Nemška vlada s predlogom za uzakonitev skupinskih tožb

Nemška vlada je danes sprejela osnutek zakona, ki bi omogočil skupinske tožbe po zgledu ameriških. S tem bi lahko skupaj pred sodišče stopili tudi vozniki volkswagnov, ki so bili oškodovani v zadevi dieselgate, preden zadeva zastara.

Pravosodna ministrica Katarina Barley je izrazila upanje, da bo predlog zakona, ki ga mora potrditi še parlament, začel veljati 1. novembra - torej tik preden konec leta poteče rok za vložitev tožb proti nemškemu avtomobilskemu velikanu Volkswagen zaradi goljufanja na okoljskih testih.

Skupinske tožbe so zelo pogoste v ZDA. Tožnikom s podobnimi zahtevami ta postopek omogoča, da sodne postopke peljejo skupaj, s čimer so jim prihranjeni čas in stroški. Ena največjih tovrstnih tožb je bila prav proti Volkswagnu, nemški proizvajalec pa se je leta 2016 pogodil in pristal na kompenzacijo in odkupe avtomobilov v višini okoli 10 milijard dolarjev. Tožilo ga je 475.000 lastnikov avtomobilov.

Velika izplačila v ZDA so razjezila evropske lastnike, ki so bili enako oškodovani, a jim Volkswagen ni ponudil nič razen nadgradnje programske opreme. Ob tem nekateri vozniki tožijo tudi, da imajo po tej nadgradnji težave s svojim jeklenim konjičkom.

Predlog sicer predvideva, da lahko skupinsko tožbo vloži zgolj ena od uveljavljenih skupin za zaščito potrošniških pravic, ki zastopa najmanj 50 tožnikov. Sodnik bo v takem primeru odločal le o tem, ali tožnikom pripada odškodnina, ne bo pa določil njene višine. Vsak tožnik se bo moral namreč še vedno sam s toženo stranko dogovoriti o kompenzaciji. Prav na to določilo se nanaša največ kritik, češ da bo postopek še vedno preveč zapleten.

Kolektivni tožbi proti Volkswagnu sicer trenutno tečeta v Veliki Britaniji in Avstraliji. Afera dieselgate sega v leto 2015, ko je Volkswagen priznal, da je 11 milijonov dizelskih avtomobilov po vsem svetu opremil s programsko opremo, ki je poskrbela za nižje izpuste škodljivih plinov v času testiranj, kot jih avtomobili dejansko proizvajajo na cesti.