REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemec kaznovan, ker je Merca označil za »lažnivega Fritza«, ZDA: Žalostno je, kam ste zdrsnili

Nemec kaznovan, ker je Merca označil za »lažnivega Fritza«, ZDA: Žalostno je, kam ste zdrsniliPrimer je le eden od številnih sodnih postopkov zaradi žalitev kanclerja na internetu. Vir: X, posnetek zaslona

Nemško sodišče je razsodilo, da je treba označitev kanclerja Friedricha Merza za »lažnivca Fritza« preganjati zaradi »javnega interesa«, in kršitelja kaznovalo z denarno kaznijo v višini povprečne mesečne plače, torej več kot 2000 evrov.

Sledil je val jeznih komentarjev, v katerih so Merza domnevno označili za »lažnivega klovna«, »lažnivca« in »lakaja«.

Ta primer je le eden od številnih podobnih preiskav, ki jih je nemška policija sprožila zaradi kritičnih komentarjev, objavljenih na Facebooku lani, je za Welt povedalo državno tožilstvo v Heilbronnu.

Pregon sega v 25. oktober, ko je lokalni policijski oddelek pred Merzovim obiskom območja izdal opozorilo o prepovedi letenja za drone.

Sledil je val jeznih komentarjev, v katerih so Merza domnevno označili za »lažnivega klovna«, »lažnivca« in »lakaja«.

Oblasti so odprle 39 primerov po 188. členu nemškega kazenskega zakonika, ki prepoveduje žalitve oseb, »ki se ukvarjajo z javnim političnim življenjem«, če obstaja »verjetnost, da bodo znatno ovirale« njihove javne dejavnosti.

Petnajst primerov je bilo na koncu zaradi pomanjkanja dokazov zavrženih, je sporočilo tožilstvo.

Ljudje, ki so Merza imenovali »Ostržek« in »lažnivi klovn«, so lahko prepričani, da jim na vrata kmalu ne bo potrkal policist, je dejal Tagespiegel.

Vendar pa je sodišče v primeru »lažnivega Fritza« marca razsodilo, da so besede »verjetno spodbudile nadaljnje negativne predsodke ali agresijo med podobno mislečimi«.

Na vprašanje o primerih je vladni tiskovni predstavnik dejal, da o zadevi ne bo govoril »iz spoštovanja do sodstva«, in dodal, da Merz sam ni vložil nobene obtožbe.

Ko so ga dodatno vprašali, je uradnik dejal, da gre za »običajne pravne postopke«, ki jih je »treba zaščititi«.

Po besedah ​​Irene Khan, bangladeške »strokovnjakinje ZN«, ki dela za Svet ZN za človekove pravice, je svoboda izražanja v Nemčiji ogrožena.

Kritiki pa ji ob tem očitajo, da ne vidi vzporednega pravosodnega sistema tako imenovanih »poročevalskih centrov«, s katerimi simpatizerji Hamasa prijavljajo rasistične prestopke.

Merz, ki je dejal, da je socialna država zastarela in je Nemcem svetoval, naj delajo več, namesto da bi šli na bolniški dopust, je bil nedavno v anketi javnega mnenja imenovan za najbolj nepriljubljenega voditelja na svetu.

Prejšnji mesec so nemški mediji poročali, da njegova stranka razmišlja o njegovi odstavitvi zaradi rekordno nizkega ratinga.

Dodatno podpihujoč zaskrbljenost glede svobode govora, naj bi nemški regulatorji prisilili platforme družbenih medijev, da v svojih algoritmih spodbujajo medije, ki jih je odobrila vlada.

EU je aprila sporočila, da je nemška vlada zlorabila zakone o sovražnem govoru, da bi omejila svobodo izražanja.

Medtem je sledil odziv Washingtona. Visoka ameriška diplomatka Sarah Rogers je Berlin obtožila cenzure.

»Argument, ki ga pogosto slišim, je: 'Glede na edinstveno zgodovino Nemčije, mar ji ne bi morali dati nekoliko spoštovanja do cenzure?'

No, na to se nanaša nemška cenzura,« je Rogersova objavila na omrežju X ob poročilu o primeru »lažljivega Friza«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek