REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemčija preiskuje sum »ciljanega napada« na ruski plinovod

Nemčija preiskuje sum »ciljanega napada« na ruski plinovodSabotaža? Severni tok 2. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Berlin sumi, da uhajanje, zaradi katerega je Severni tok izgubil pritisk, morda ni naključje.

Plinovod Severni tok 2, ki poteka v večjem delu po dnu Baltskega morja med Rusijo in Nemčijo je pred dansko obalo nenadoma izgubil tlak.

Plin, ki se nahaja v njem pod pritiskom – čeprav se plinovod še vedno ne uporablja, zaradi nemške suspenzije postopka certificiranja – je zato začel uhajati.

Danska vlada je zaradi nevarnosti za ladje zato zaprla območje nad mestom dogodka.

V morju so opazili plinske mehurje. Danska je sporočila, da so opazili uhajanje plina ob obali otoka Bornholm v Baltskem morju in zaprla območje za pomorski promet, vendar ni mogla potrditi, kaj je povzročilo izgubo tlaka.

Toda kmalu zatem je padel pritisk tudi v obeh ceveh Severnega toka 1, ki sicer ne obratuje zaradi okvarjenih turbin, ki jih ni mogoče popraviti zaradi sankcij Evropske unije proti Rusiji.

V dveh dnevih so tlak izgubile tri od štirih cevi dveh plinovodov (vsak ima dve cevi), ki sicer zaradi sankcij EU ne obratujeta.

Medtem ko se izguba tlaka v treh plinovodih za zemeljski plin med Rusijo in Nemčijo še vedno uradno preiskuje, Berlin menda ni več prepričan, da je šlo za naključje, in sumi da je šlo za »ciljan napad« iz Ukrajine ali Rusije, je v ponedeljek zvečer poročal časnik Tagesspiegel.

Po navedbah Tagesspiegla si nemška vlada in agencije, ki preiskujejo incident, »ne morejo zamisliti scenarija, ki ne bi bil ciljno usmerjen napad,« je povedal anonimni vir, seznanjen z njihovimi ocenami.

»Vse govori proti naključju,« je potrdil vir.

Pri namernem napadu na dnu morja morajo biti v kaj takšnega vključene specialne enote, mornariški potapljači ali podmornica.

Berlin menda preučuje dva možna scenarija.

V prvem bi lahko za napadom stala Ukrajina ali »z Ukrajino povezane sile«.

Druga možnost je, da je Moskva to storila kot del »napada na lažno zastavo«, da bi bil režim v Kijevu »videti slabo« in bi se cene energije v EU še povišale.

Zanimivo je, da se je vse skupaj zgodilo v trenutku, ko se v Nemčiji vrstijo protesti, ki zahtevajo odprtje Severnega toka 2 in ko analitiki ugotavljajo, da Nemčija pri sankcijah Rusiji ne bo mogla vztrajati še zelo dolgo, saj bo v tem primeru uničila lastno gospodarstvo.

Ruski predsednik Vladimir Putin večkrat pojasnil, da je Rusija pripravljena preko Severnega toka 2 takoj poslati potrebne količine plina v Nemčijo, zato bi bilo zelo nenavadno, če bi plinovod sabotirala Rusija.

Obenem je ruski predsednik Vladimir Putin večkrat pojasnil, da je Rusija pripravljena preko Severnega toka 2 takoj poslati potrebne količine plina v Nemčijo.

Zato bi bilo zelo nenavadno, če bi plinovod sabotirala Rusija.

Ker Severni tok 1 od konca avgusta ni na voljo, je ruski plin mogoče dostaviti v Nemčijo in srednjo Evropo le prek starejših plinovodov, ki potekajo skozi Poljsko in Ukrajino, je opozoril Tagesspiegel.

»Smo v procesu razjasnitve situacije tukaj,« je povedala tiskovna predstavnica zveznega ministrstva za gospodarstvo.

»Trenutno ne vemo, kaj je povzročilo padec tlaka,« je priznala.

Severni tok 2 Vir: BBC
Severni tok. Vir: Zajem zaslona, Gazprom, BBC

Obe teoriji – da za napadom stoji Ukrajina ali Rusija – tako ostajata del preiskave in nepotrjeni.

Jasno je le, da bo tudi zaradi tega »uhajanja plina« plin v države Evropske unije pritekal še toliko težje.

Severni tok 1 (NS1) je bil zgrajen leta 2011.

Gradnja Severnega toka 2 (NS2) se je začela leta 2018 in je trajala precej dlje zaradi političnih pritiskov in gospodarskih sankcij ZDA.

NS2 je bil končan in pod pritiskom do septembra 2021.

Toda dva dni pred rusko vojaško operacijo v Ukrajini je nemška vlada njegovo certificiranje zadržala za nedoločen čas in kategorično zavrnila kakršen koli predlog Kremlja za deblokado plinovoda.

Nemški kancler Olaf Scholz si trenutno prizadeva plin nabaviti drugje.

A večinoma – neuspešno.

Je pa zanimivo, da so ameriški predsedniki vztrajno zahtevali, da se Severni tok 2 ne zgradi in ne odpre.

Ali pa zapre.

Sedmega februarja letos je na primer Joe Biden od Olafa Scholza znova zahteval zaprtje Severnega toka 2.

Na vprašanje novinarke, kako mislijo Združene države Amerike to storiti oziroma, kako namerava ameriški predsednik ukiniti Severni tok 2, je Biden vpričo presenečenega Scholza pomenljivo odgovoril: »Obljubim vam, da smo to sposobni storiti!«

Delite članek