Nemčija odpravlja določilo, ki omogoča kazenski pregon žalitve tujih voditeljev

Nemška vlada je danes odločila, da bo odpravila določilo v kazenskem zakoniku, ki omogoča pregon zaradi žalitve organov ali predstavnikov tujih vlad in kaznovanje z do tremi leti zapora. Odločitev mora sedaj podpreti še parlament. To določilo se je v ospredju znašlo lani, ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan terjal pregon nemškega komika.

Kot je danes povedal pravosodni minister Heiko Mass, sporni paragraf izhaja iz že dolgo preživetih časov in ne sodi več v nemško kazensko zakonodajo.

To določilo je zastarelo in odveč, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še povedal Maas. "Žalitev voditeljev držav je in ostaja kazniva - a nič več ali manj kot žalitev vsakega drugega človeka," je dodal.

Vlada v Berlinu je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odločila, da se to le redko uporabljeno določilo odpravi do 1. januarja 2018.

Sporno določilo kazenskega zakonika se je v središču medijske pozornosti znašlo lani, ko je turški predsednik Erdogan, sklicujoč se nanj, terjal kazenski pregon moderatorja nemške javne televizije ZDF Jana Böhmermannam, ki da ga je užalil s svojo satirično pesmijo.

Böhmermann je 31. marca 2016 v svoji oddaji Neo Magazin Royale na ZDF Erdogana v pesmi med drugim obtožil, da najraje zatira manjšine, še posebej Kurde, ter pri tem gleda otroško pornografijo in spolno občuje z živalmi.

Nemško tožilstvo je, potem ko je kanclerka Angela Merkel kljub ogorčenju skupin za svobodo govora odobrila kazenske postopke, sprožilo preiskavo proti Böhmermannu, a so jo oktobra ustavili. Merklova je sicer že ob odobritvi pregona poudarila, da je treba to določilo odpraviti.

V februarju naj bi bilo sicer pričakovati sodbo sodišča v Hamburgu v Erdoganovi civilni tožbi proti komiku.

Spor okoli Böhmermannove pesmi je lani precej poslabšal odnose med Nemčijo in Turčijo, ravno v času, ko je bila Ankara za EU ključnega pomena pri zajezitvi migrantskega toka.