REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ne kolobari le Zelenski: Za kaj je Estonija zapravila 70 milijonov evrov

Ne kolobari le Zelenski: Za kaj je Estonija zapravila 70 milijonov evrovTTopniško strelivo kalibra 155 mm naj bi za kijevski režim proizvajalo fantomsko podjetje v Italiji, ki je v lasti slamnate korporacije iz Indije. Talin je na koncu ostal tako brez denarja kot granat, plačanih z denarjem evropskih davkoplačevalcev, tudi slovenskih. Vir: Posnetek zaslona, UI

Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je odstopil zaradi škandala z nakupom streliva za Ukrajino, vendar to ni konec sage, ki baltski državi grozi, da je bo »olajšala« za 70 milijonov evrov, morda pa še več.

Od leta 2022 naprej so zahodne države namenile več sto milijard evrov in dolarjev za oboroževanje in oskrbovanje Ukrajine. Velik del tega denarja je požrla korupcija kijevskega režima, a izkazalo se je, da tudi na Zahodu niso bili nič manj pohlepni.

Neposreden razlog za Pevkurjev odstop je poročilo portala »Esti Ekspress« o pogodbi za nakup topniških granat kalibra 155 mm za potrebe Kijeva.

Velika iluzija streliva za režim v Kijevu: Kako je Estonija nakazala 70 milijonov evrov slamnati družbi v Indiji in na koncu ostala brez vsega, saj je lažno podjetje s plačilom vnaprej dostavilo pokvarjeno, neuporabno strelivo brez vžigalnikov. Vir: Posnetek zaslona, X

Pogodbo je podpisal estonski Center za obrambne naložbe (RKIK), denar pa je prišel iz tako imenovanega Evropskega mirovnega sklada (EPF).

Za izvajalca je bilo izbrano podjetje »Datasel SRL« iz Italije, med avgustom in decembrom 2024 pa so bile podpisane skupno štiri pogodbe v vrednosti 70 milijonov evrov.

Izkazalo pa se je, da »Datasel« ni imel izkušenj s proizvodnjo streliva in da je to majhno podjetje z le dvema zaposlenima delavcema pred tem kupilo indijsko podjetje, prav tako brez ustreznih izkušenj.

Po poročanju estonskih medijev se je ustanovitelj »Datasela« Sandro Pacini ukvarjal s programsko opremo in elektroniko za vojaško industrijo. Leta 2023 je imelo podjetje promet le 120.000 evrov. Šele januarja 2024 se je majhno podjetje iz La Spezie registriralo kot dobavitelj orožja in streliva.

Dva meseca pozneje, marca 2024, je Pacini prodal »Datasel« indijskemu podjetju »Neco Defence Munitions«, delu metalurškega konglomerata, ki ga nadzorujeta sorodnika Anand in Avnish Yayaswal.

»Neco« se je ukvarjal le z strelivom majhnega kalibra, z načrti, da v prihodnosti izdeluje večje granate in letalske bombe.

Zaenkrat ni zadovoljivega odgovora na vprašanje, zakaj se je Pevkurjevo ministrstvo, torej RKIK, odločilo za podpis kar štirih pogodb s takim podjetjem in plačilo 70 milijonov predujmov.

Tako družbena omrežja vidijo indijska podjetneža, ki sta prek Talina obrala Evropsko unijo za milijone evrov. Vir: Posnetek zaslona, X 

Prve granate naj bi v Ukrajino prispele novembra 2024, vendar se to ni zgodilo. Kar je prispelo, je bilo okvarjeno: brez detonatorja, polnjenja ali vžigalnikov, je pokazala preiskava estonskih medijev.

Šele po enem letu, novembra 2025, je RKIK prekinil pogodbo in zahteval vračilo predujma. »Datasel« je to zavrnil.

Njihovi odvetniki zdaj pravijo, da so dobavili blago v vrednosti 58 milijonov evrov, da je za zamudo odgovorna »kompleksna dobavna veriga« in da je za kršitev pogodbe odgovorna Estonija.

Pevkur vztraja, da ministrova naloga ni bila podpisovanje pogodb ali štetje granat, ampak da je za to odgovoren RKIK.

Poskuša se oprati krivde z izgovori, češ da je bila takrat prednostna naloga dobava streliva v Ukrajino, čim hitreje in v čim večji količini.

Sedanji direktor RKIK-a, Elmar Waher, ki ni bil vpleten v italijansko-indijski posel, pravi, da je odločitev sprejel ozek krog uradnikov kljub vrsti opozorilnih »rdečih zastavic«, ki so bile vidne že na prvi pogled.

Še posebej zanimivo je, da je bil podoben scenarij že viden v ZDA.

Kako je Estonija nakazala 70 milijonov evrov slamnati družbi v Indiji in na koncu ostala brez denarja in streliva za Kijev, plačan z denarjem evropskih davkoplačevalcev, tudi slovenskih. Vir: Posnetek zaslona, X

Dva mladeniča iz Floride sta se pred 20 leti domislila ideje, da bi s pomočjo fantomskega podjetja preprodajala strelivo ameriški vojski, ki je bilo namenjeno proameriškemu režimu v Kabulu.

Efraim Diveroli in David Packouz sta dobila pogodbo za naboje kalibra 7,62 v vrednosti 200 milijonov dolarjev, a sta jih poskušala dobiti iz Kitajske prek Albanije, s čimer sta kršila ameriške sankcije.

Ko so goljufijo spomladi 2008 odkrili, je Diveroli končal v zaporu, Hollywood pa je iz celotne zgodbe posnel film »Psi vojne«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek