sobota, 08. februar 2025 leto 30 / št. 039
Napoved konflikta: Rusija je začela umikati svoje diplomate in njihove družine iz Ukrajine, ZDA čakajo na »ruski Račak«
Veleposlanišvo Rusije v Kijevu. Vir: Twitter
Rusija je začela umikati svoje diplomate in njihove družine iz svojega veleposlaništva v Kijevu in konzulata v Lvovu, trdi New York Times, ki se sklicuje na anonimne uradnike.
Časnik trdi, da je 18 ljudi, predvsem otrok in žena ruskih diplomatov, 5. januarja zapustilo Ukrajino.
Naj pošljejo tebe,saj imaš velike izkušnje s osamosvojitvijo. V prve vrste naj gre vlada skupaj z kolaboranti ! Že zato,dacbo dajala moralno podporo našim otrokom tam v daljni Ukraini ! Od padlih vojakov se poslovimo pred parlamentom
— Bojan Mehle (@MehleBojan) January 19, 2022
Dva tedna pozneje naj bi odšlo še 30 ljudi, diplomatom s konzulatov v Harkovu in Odesi pa naj bi rekli, da naj se pripravijo na odhod iz države.
Russia began emptying out its embassy in Kyiv, Ukraine. On Jan. 5, 18 people—mostly the children and wives of Russian diplomats—boarded buses and embarked on a 15-hour drive home to Moscow.
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) January 18, 2022
About 30 more followed in the next few days, from Kyiv and Lviv.https://t.co/YTpPGeKQn6
V odgovoru na trditve ameriškega časnika je rusko ministrstvo za zunanje zadeve objavilo, da veleposlaništvo te države v Kijevu deluje normalno, vendar zadevna izjava ni zanikala zmanjšanja števila zaposlenih.
Po poročanju New York Timesa so uradniki iz ZDA in Ukrajine potrdili, da so ruski diplomati zapustili državo.
Po poročanju New York Timesa so uradniki iz ZDA in Ukrajine potrdili, da so ruski diplomati že zapustili državo.
Poročila o evakuacijah prihajajo po tem, ko so zahodne države obtožile Moskvo, da zbira vojake na meji z Ukrajino.
Zveza NATO trdi, da namerava Rusija napasti Ukrajino, Rusija pa je to že večkrat zanikala.
Zmanjšanje diplomatov bi lahko predstavljalo novo zaostritev, ki morda služi tudi kot dodaten pritisk na ameriške pogajalce, ki se o ruskih zahtevah glede varnostnih garancij pogajajo z Rusijo.
Po drugi strani pa gre za običajen postopek držav pred sovražnostmi.
Ob izbruhu vojne bi lahko osebje veleposlaništva pristalo v vlogi vojnih ujetnikov ali pa bi bili celo tarče zasliševanj, čeprav bi bilo to seveda v nasprotju z mednarodnimi konvencijami.
Poročila, da Rusija morda zmanjšuje število svojih diplomatov v Ukrajini prihajajo v trenutku, ko so pogovori na visoki ravni med Rusijo, ZDA in zvezo NATO v preteklem tednu zašli v slepo ulico in zastali brez jasne rešitve na mizi.
joins 75th anniversary Doomsday Clock announcement #UkraineKonflikt #ukraine #russiahttps://t.co/htlNIqH5J4
— Otomar Lucio (@LucioOtomar) January 19, 2022
Intervencija s smeri Belorusije bi Ukrajino odrezala od zavezniških držav, zelo hitro pa bi bilo v dosegu tudi glavno mesto – Kijev.
Rusija še naprej ohranja pomembno prisotnost vojakov blizu ukrajinske meje, dodatne enote pa je postala na manevre v Belorusijo.
Intervencija s te smeri bi Ukrajino odrezala od zavezniških držav, zelo hitro pa bi bilo v dosegu tudi glavno mesto – Kijev.
Ameriški viri tudi trdijo, da bi Rusija lahko pripravila kakšen lažen incident kot izgovor za začetek operacija.
The world is perched on the edge of an abyss.
— Clint Ehrlich (@ClintEhrlich) January 16, 2022
We may soon see the worst combat in Europe since WW2 – killing thousands of people, and raising the likelihood of nuclear war.
It didn't have to be this way. A thread. 1/N pic.twitter.com/jXWmEzsc5b
Rusija ima sicer v Ukrajini tudi veliko svojih državljanov, zato bi tudi njihovo zaščito lahko navedla kot povod za začetek operacij.
Washington and the Kremlin's top diplomats are set to meet for talks in Switzerland on Friday, stepping up efforts as tensions escalate amid fears of a possible invasion of Ukraine by Russia https://t.co/O304zZTDQL
— Sky News (@SkyNews) January 18, 2022
ZDA sicer zelo dobro vedo, kako to poteka, saj so same velikokrat izvedle podobne operacije, neposredno ali posredno.
Iz časov jugoslovanskih vojn se na primer spomnimo predvsem lažnega »pokola v Račku«, po katerem so ameriški diplomati trdili, da so civiliste likvidirale srbske policijske enote.
V resnici je šlo za pripadnike teroristične OVK, ubite v boju.
Lažni pokol v Račku je bil nato povod za intervencijo zveze NATO leta 1999 proti Srbiji in Črni gori (tedaj ZRJ).
Prav ta nezakonita intervencija, posledice katere nikoli niso bile popravljene, pa je bila eden od ključnih dogodkov, ki so oblikovali Putinovo dojemanje sveta.
The Russians insist that NATO expansion into Ukraine poses an existential risk to their security.
— Clint Ehrlich (@ClintEhrlich) January 16, 2022
President Putin argues that NATO missiles in Ukraine could hit Moscow within 7 minutes – or even 5 minutes, once NATO has hypersonic weapons. pic.twitter.com/gEvO1vMbfF
Zelo podobni so tudi ostali elementi - NATO je pred bombardiranjem ZRJ najprej opravil neuspešna pogajanja z ultimativnimi zahtevami do Srbije v Rambouilletu, ki jih ta ni mogla sprejeti.
Nato je sledila intervencija zveze NATO.
Podobno je sedaj, rok iz Putinovega ultimata pa se je od jutri naprej - praktično že iztekel.
