torek, 04. marec 2025 leto 30 / št. 063
»Najhujša noč v mojem življenju«: zadnji voditelj Vzhodne Nemčije o padcu Berlinskega zidu in novi hladni vojni

»To je bila nekoč Stalinova cesta. Toda spremenili so ji ime po Stalinovi smrti,« nostalgično se spominja preteklih dni Egon Krenz, ko se z novinarjem BBC-ja v avtu pelje mimo sedanje »Aleje Karla Marxa«.
»Tam pa je bil Leninov trg, z velikim kipom Lenina. Vendar so tudi njega podrli.«
82-letni Egon Krenz je bil pred tridesetimi leti, v času nemirov in padca Berlinskega zidu leta 1989 predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike (NDR je to funkcijo uvedel leta 1960 namesto predsednika države) in zadnji komunistični vodja države, ki ne obstaja več.
German Democratic Republic (Deutsche Demokratische Republik - #DDR). Thirty years since the counterrevolution, the great achievements of #Socialism continue to enlighten the struggle of the working class. The "walls" of capitalism will be teared down. #BerlinWall30 #History pic.twitter.com/yyeTjAjbxN
— In Def. of Communism (@id_communism) November 8, 2019
»Rad imam Rusijo in ljubil sem Sovjetsko zvezo,« prostodušno dahne med pogovorom, ki je potekal sprva v nemškem jeziku, nato pa v ruščini, poroča BBC.
»Tam imam še vedno veliko stikov. Nemška demokratična republika je otrok Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je stala ob zibelki NDR, žal pa tudi ob njeni smrtni postelji,« razlaga Krenz.
Za komunistično Rusijo je bila Vzhodna Nemčija najpomembnejša izpostavljena postojanka v Evropi. Sovjetska zveza je imela v NDR 800 vojaških garnizij in pol milijona vojakov.
Krenz poudarja, da so Nemci, ki so živeli v NDR, sovjetske vojake dojemali kot prijatelje.
Na vprašanje, v čem je bila prednost dejstva, da je bila njegova takratna domovine del sovjetskega imperija, se nekoliko razjezi.
»Ta fraza 'sovjetski imperij' ... to je značilno za zahodno terminologijo. Toda v Varšavskem paktu smo se videli kot partnerji Moskve. Čeprav je seveda, ko je šlo za mojo deželo, zadnjo besedo imela Sovjetska zveza.«
Genosse Erich Honecker (@DerWahreErich) und Egon Krenz (@Egon_Krenz) beim "Public Viewing" im ZK. pic.twitter.com/Dz3M90vgtv
— DDR (@DDROffiziell) June 10, 2016
Krenz, rojen leta 1937 v družini krojača in šivilje, se je hitro povzpel po komunistični lestvici.
»Bil sem mlad pionir, nato član Svobodne nemške mladine (FDJ). Nato sem se pridružil Enotni socialistični stranki Nemčije (SED). Potem sem postal predsednik stranke. Vse sem dosegel!«, zadovoljno pove.
Dolga leta je v domovini veljal za »mladega princa« - moškega, ki bo nekega dne nasledil dolgoletnega voditelja NDR Ericha Honeckerja.

Toda, ko je oktobra 1989 naposled napočil čas, da zamenja Honeckerja, je vladajoča stranka že izgubljala nadzor nad dogajanjem v državi in meji z Zahodno Nemčijo, podobno pa se je dogajalo v celotnem vzhodnem bloku.
Teden dni pred podrtjem Berlinskega zidu je Krenz odpotoval v Moskvo na nujno posvetovanje s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom.
»Povedal mi je, da sovjetski ljudje Vzhodne Nemce dojemajo kot brate in da tudi sam, ob sovjetskem ljudstvu, najbolj ljubi Vzhodne Nemce. Zato sem ga vprašal: 'Se še vedno štejete za očetovsko figuro NDR?', a on mi je odgovoril: 'Seveda, Egon. Če merite na morebitno združitev Nemčije, to ni na dnevnem redu'.«
»Takrat sem mislil, da je Gorbačov iskren. To je bila moja napaka,« s kančkom grenkobe pravi Krenz.
Vprašan, ali misli, da je Sovjetska zveza izdala NDR, odgovori pritrdilno.
In place of Berlin’s Wall now stands a barrier of sullen resentment #Berlin #DDR #Germany #Mauerfall #EU https://t.co/dx7rS8AKSw
— Dr. Patrick Patridge (@DrPatridge) November 10, 2019
9. novembra 1989 je padel Berlinski zid in Vzhodni Nemci so množično drli čez mejo.
»To je bila najhujša noč v mojem življenju,« prizna Krenz.
»Ne bi rad to doživel še enkrat. Ko politiki na Zahodu danes rečejo, da je to praznik ljudstva, to nekako še dojamem. Toda na mojih ramenih je bila takrat vsa odgovornost. V takšnem trenutku, nabitem s čustvi, bi nas, če bi bil nekdo ubit, potegnili v vojaški konflikt velesil,« je prepričan zadnji voditelj nekdanje NDR.

Mesec dni po padcu zidu, je Krenz odstopil s položaja.
Naslednje leto sta se dve Nemčiji, vzhodna in zahodna združili, NDR pa je šla na smetišče zgodovine.
“...after 30 years: one wall was only changing in mental barriers and still blocking unification! History still has to take this unique chance...” #Mauerfall #Deutschland #west_ost_gefälle #DDR #BerlinWall pic.twitter.com/UtDORaxzzG
— Prof. Peter Platzer (@prof_platzer) November 9, 2019
Kmalu zatem se je razpadla tudi Sovjetska zveza.
Mihaila Gorbačova tako v vzhodni kot zahodni Evropi vidijo kot junaka, ker je dovolil, da pade železna zavesa.
Out of the frying pan ... pic.twitter.com/uyWP368QYH
— Chris Leigh (@Chris_Leigh_UK) November 9, 2019
Krenz je medtem v svoji državi izgubil ne samo položaj in moč, ampak tudi svobodo.
Leta 1997 je bil obsojen za uboj štirih Vzhodnih Nemcev, ki so bili ubiti med poskusom pobega čez zid.
V zaporu je prebil štiri leta.

Sploh se niti ne trudi prikriti, da še naprej spremlja dogajanje v politiki in podpira Moskvo.

»Po slabih predsednikih, kot sta bila Gorbačov in Jelcin, je za Rusijo prava sreča, da ima Putina,« pripomni.
#coldwar "When change was just months away." #Berlin spring 1989. #Mauerfall #BerlinWall at #brandenburgtor and #Bundestag #Berlinermauer #DDR #GDR #Germany #History pic.twitter.com/XkZgvWE6jy
— Cold War Records (@ColdWarRecords) November 6, 2019
Na koncu sklene, da se hladna vojna ni nikoli končala, ampak se še »danes vodi, toda z drugimi sredstvi«.