REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Najhujša noč v mojem življenju«: zadnji voditelj Vzhodne Nemčije o padcu Berlinskega zidu in novi hladni vojni

»Najhujša noč v mojem življenju«: zadnji voditelj Vzhodne Nemčije o padcu Berlinskega zidu in novi hladni vojniV času ljubezni: Egon Krenz in Mihail Gorbačov v Moskvi oktobra 1989. Vir: Screenshot YouTube
Egon Krenz je bil zadnji komunistični vodja države, ki ne obstaja več.

»To je bila nekoč Stalinova cesta. Toda spremenili so ji ime po Stalinovi smrti,« nostalgično se spominja preteklih dni Egon Krenz, ko se z novinarjem BBC-ja v avtu pelje mimo sedanje »Aleje Karla Marxa«.

»Tam pa je bil Leninov trg, z velikim kipom Lenina. Vendar so tudi njega podrli.«

82-letni Egon Krenz je bil pred tridesetimi leti, v času nemirov in padca Berlinskega zidu leta 1989 predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike (NDR je to funkcijo uvedel leta 1960 namesto predsednika države) in zadnji komunistični vodja države, ki ne obstaja več.

»Rad imam Rusijo in ljubil sem Sovjetsko zvezo,« prostodušno dahne med pogovorom.

»Rad imam Rusijo in ljubil sem Sovjetsko zvezo,« prostodušno dahne med pogovorom, ki je potekal sprva v nemškem jeziku, nato pa v ruščini, poroča BBC.

»Tam imam še vedno veliko stikov. Nemška demokratična republika je otrok Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je stala ob zibelki NDR, žal pa tudi ob njeni smrtni postelji,« razlaga Krenz.

Za komunistično Rusijo je bila Vzhodna Nemčija najpomembnejša izpostavljena postojanka v Evropi. Sovjetska zveza je imela v NDR 800 vojaških garnizij in pol milijona vojakov.

Krenz poudarja, da so Nemci, ki so živeli v NDR, sovjetske vojake dojemali kot prijatelje.

Na vprašanje, v čem je bila prednost dejstva, da je bila njegova takratna domovine del sovjetskega imperija, se nekoliko razjezi.

»Ta fraza 'sovjetski imperij'  ... to je značilno za zahodno terminologijo. Toda v Varšavskem paktu smo se videli kot partnerji Moskve. Čeprav je seveda, ko je šlo za mojo deželo, zadnjo besedo imela Sovjetska zveza.«

Dolga leta je v domovini veljal za »mladega princa«.

Krenz, rojen leta 1937 v družini krojača in šivilje, se je hitro povzpel po komunistični lestvici.

»Bil sem mlad pionir, nato član Svobodne nemške mladine (FDJ). Nato sem se pridružil Enotni socialistični stranki Nemčije (SED). Potem sem postal predsednik stranke. Vse sem dosegel!«, zadovoljno pove.

Dolga leta je v domovini veljal za »mladega princa« - moškega, ki bo nekega dne nasledil dolgoletnega voditelja NDR Ericha Honeckerja.

Honecker Erich in Margot
Krenzova vzornika in mentorja: Erich in Margot Honecker iz srečnih časov, ko sta bila na oblasti v NDR.

Toda, ko je oktobra 1989 naposled napočil čas, da zamenja Honeckerja, je vladajoča stranka že izgubljala nadzor nad dogajanjem v državi in meji z Zahodno Nemčijo, podobno pa se je dogajalo v celotnem vzhodnem bloku.

»Takrat sem mislil, da je Gorbačov iskren. To je bila moja napaka,« s kančkom grenkobe pravi Krenz.

Teden dni pred podrtjem Berlinskega zidu je Krenz odpotoval v Moskvo na nujno posvetovanje s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom.

»Povedal mi je, da sovjetski ljudje Vzhodne Nemce dojemajo kot brate in da tudi sam, ob sovjetskem ljudstvu, najbolj ljubi Vzhodne Nemce. Zato sem ga vprašal: 'Se še vedno štejete za očetovsko figuro NDR?', a on mi je odgovoril: 'Seveda, Egon. Če merite na morebitno združitev Nemčije, to ni na dnevnem redu'.«

»Takrat sem mislil, da je Gorbačov iskren. To je bila moja napaka,« s kančkom grenkobe pravi Krenz.

Vprašan, ali misli, da je Sovjetska zveza izdala NDR, odgovori pritrdilno.

9. novembra 1989 je padel Berlinski zid in Vzhodni Nemci so množično drli čez mejo.

»To je bila najhujša noč v mojem življenju,« prizna Krenz.

»Ne bi rad to doživel še enkrat. Ko politiki na Zahodu danes rečejo, da je to praznik ljudstva, to nekako še dojamem. Toda na mojih ramenih je bila takrat vsa odgovornost. V takšnem trenutku, nabitem s čustvi, bi nas, če bi bil nekdo ubit, potegnili v vojaški konflikt velesil,« je prepričan zadnji voditelj nekdanje NDR.

Razvpiti poljub voditelja ZSSR in NDR: Gorbačov in Honecker

Mesec dni po padcu zidu, je Krenz odstopil s položaja.

Naslednje leto sta se dve Nemčiji, vzhodna in zahodna združili, NDR pa je šla na smetišče zgodovine.

Kmalu zatem se je razpadla tudi Sovjetska zveza.

Mihaila Gorbačova tako v vzhodni kot zahodni Evropi vidijo kot junaka, ker je dovolil, da pade železna zavesa.

Krenz je medtem v svoji državi izgubil ne samo položaj in moč, ampak tudi svobodo.

Leta 1997 je bil obsojen za uboj štirih Vzhodnih Nemcev, ki so bili ubiti med poskusom pobega čez zid.

V zaporu je prebil štiri leta.

Egon Krenz nekoč. Vir: Wikipedia

Sploh se niti ne trudi prikriti, da še naprej spremlja dogajanje v politiki in podpira Moskvo.

Krenz danes. Vir: Screenshot YouTube

»Po slabih predsednikih, kot sta bila Gorbačov in Jelcin, je za Rusijo prava sreča, da ima Putina,« pripomni.

Na koncu sklene, da se hladna vojna ni nikoli končala, ampak se še »danes vodi, toda z drugimi sredstvi«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke