Na predsedniških volitvah v Kolumbiji na kocki tudi mirovni sporazum

V Kolumbiji bodo danes prve predsedniške volitve od sklenitve mirovnega sporazuma z nekdanjim levičarskim gverilskim gibanjem Farc. Gre za ključne volitve v državi, razdeljeni zaradi tega zgodovinskega sporazuma, na katerih je med šestimi kandidati favorit kandidat desnice Ivan Duque, ki obljublja spremembe sporazuma.

Mir v državi, kjer se je s sporazumom šele leta 2016 končal najdaljši oborožen konflikt na kontinentu, je krhek. Vladata velika neenakost in razširjena korupcija, divja pa tudi nasilje oboroženih skupin, ki so razpršene na mejah te največje proizvajalke kokaina na svetu. Tu se v nekdanjih oporiščih Farca borijo za nadzor nad trgovino z mamili.

Desnosredinski predsednik države Juan Manuel Santos, ki je zaradi sklenitve sporazuma prejel Nobelovo nagrado za mir, današnje volitve izpostavlja kot "zelo pomembno novo etapo za novo Kolumbijo", ki jo želijo zgraditi - Kolumbijo miru. Za varnost bo skrbelo 155.000 vojakov.

Zelo konservativna desnica se je zavihtela na vrh javnomnenjskih anket. Z mladim, 41-letnim kandidatom Ivanom Duquejem, političnim novincem, računa na zmago. Med kampanjo je obljubil spremembo mirovnega sporazuma, ki je po oceni kritikov preveč popustljiv do bivših pripadnikov Farca, uničenje "raka korupcije" in razcvet tega četrtega največjega latinskoameriškega gospodarstva.

"Napočil je čas za spremembe!" je ponavljal na volilnih zborovanjih, v središče katerih je postavil tudi obrambo svobode podjetništva in tradicionalnih družinskih vrednot.

Med šestimi kandidati pravniku in ekonomistu Duqueju, ki predstavlja koalicijo pod vodstvom Demokratičnega centra, ankete napovedujejo 41-odstotno podporo. Vodi kar 12-odstotnih točk pred glavnim tekmecem, 58-letnim kandidatom levice Gustavom Petrom, bivšim županom Bogote.

Ta nekdanji gverilec razpuščene skupine M-19, ki mu kritiki oporekajo bližino s pokojnim venezuelskim socialističnim predsednikom Hugom Chavezom, je množice pritegnil s programom, uperjenim proti sedanjemu sistemu, in podporo najnižjim slojem.

"Njegov vzpon je mogoče pojasniti z veliko razdeljenostjo države, saj nasprotuje tej polarizaciji," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal analitik Andres Macias, raziskovalec na univerzi Externado.

V Kolumbiji, državi z 49 milijonov prebivalcev, v kateri tradicionalno vlada desnica in je povezana z ZDA, Petro brani mirovni sporazum s Farcom in dialog z zadnjo gverilsko skupino v državi ELN. Duque na drugi strani napoveduje spremembo sporazuma z zaostritvijo kazni za bivše gverilce Farca, ki so zakrivili hujše zločine. Ne zavzema se niti za dialog z ELN.

Nobenemu od njiju pa po napovedih anket ne bo uspelo v današnjem prvem krogu volitev dobiti potrebnih več kot 50 odstotkov glasov. Tako se bosta verjetno pomerila v drugem krogu volitev 17. junija.

Potem ko so na referendumu volivci leta 2016 nepričakovano zavrnili sporazum s Farcom, se je sicer pokazalo, da se izidi glasovanj ne odražajo nujno v anketah. Še toliko bolj, ker gre za državo, kjer se volitev ne udeležuje skoraj polovica volilnih upravičencev.

Kot navaja AFP, bo glavna naloga novega predsednika utrditi mir po 52-letni državljanski vojni, ki so jo zaznamovale ugrabitve in izginotja več deset tisoč ljudi, sedem milijonov ljudi je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove, umrlo jih je 260.000. Lotiti se bo moral tudi vprašanja več kot 700.000 beguncev iz sosednje Venezuele, ki tone v politično-gospodarski in humanitarni krizi, boja proti trgovini z mamili in razvojem podeželja.

Naslednik predsednika Santosa, ki po dveh zaporednih mandatih ne more več kandidirati, bo položaj prevzel 7. avgusta, na dan neodvisnosti Kolumbije.

Stranka Farc, ki je izšla iz razpuščenega gverilskega gibanja, na volitvah nima svojega kandidata. Njen vodja Rodrigo Londono je namreč kandidaturo umaknil, ko je marca utrpel srčni infarkt. Drugega kandidata stranka ni predlagala.

Na prvih parlamentarnih volitvah po sklenitvi sporazuma marca letos je sicer stranka Farc doživela hud poraz. Ni dosegla niti 0,5-odstotne podpore, ki je bila potrebna, da bi dobila več poslancev od desetih, ki so ji zagotovljeni po mirovnem sporazumu.

Desnica, ki podpira Duqueja, je na parlamentarnih volitvah slavila. Če bo izvoljen, bo tako lahko računal na podporo parlamenta.

Vendar pa v očeh več kot 36 milijonov volilnih upravičencev uživa veliko podporo predvsem zaradi "velikega političnega kapitala" spornega, a priljubljenega bivšega predsednika Alvara Uribeja, ki je ustanovil stranko Demokratičnega centra. Sam zaradi tega, ker je bil dva mandata že predsednik - med letoma 2002 in 2010 - ne more kandidirati. Podpira pa Duqueja, ki ga predstavlja kot "upanje za državo", a zanika, da bi bil njegova marioneta.

Predsedniški kandidati so še konservativni bivši podpredsednik German Vargas Lleras, bivši mirovni pogajalec Humberto de la Calle, sredinski bivši župan Medellina Sergio Fajardo ter neodvisni bivši obrambni minister Juan Carlos Pinzon.