Na predčasnih volitvah v Bolgariji se obeta tesen izid

Bolgari se v nedeljo že tretjič v štirih letih odpravljajo na parlamentarne volitve, ki po pričakovanjih ne bodo prinesle jasnega rezultata in politične stabilnosti najrevnejši članici EU. Javnomnenjske raziskave napovedujejo tesen boj med konservativno stranko Gerb bivšega premierja Bojka Borisova in opozicijskimi socialisti (BSP).

Gallupova raziskava, objavljena v nedeljo, je največjima strankama napovedala praktično enak izid - 29,9 odstotka za Gerb in 30,3 za BSP. Tudi druge raziskave nakazujejo tesen izid, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Prozahodno usmerjeni Borisov je med predvolilno kampanjo dejal, da bo Bolgarijo še tesneje povezal z EU, v katero je vstopila pred desetimi leti. Bivši telesni stražar, gasilec in župan Sofije, na katerega letijo očitki o korupciji in povezavah z organiziranim kriminalom, je obljubil hitrejši razvoj, če bo osvojil še tretji mandat.

Vodja socialistov Kornelija Ninova, ki je bolj naklonjena Rusiji, je napovedala, da bo uporabila pravico veta, če bo EU uvedla dodatne sankcije proti Moskvi. Po njenem mnenju sankcije škodijo bolgarskemu gospodarstvu. Socialisti se spogledujejo tudi z oživitvijo načrtov za izgradnjo jedrske elektrarne Belene skupaj z Rusijo.

Projekt, pri katerem naj bi sodelovalo več ruskih družb, je bil zaradi težav s financiranjem zamrznjen med prvim premierskim mandatom Borisova leta 2010.

Za 240 sedežev v enodomni narodni skupščini se poleg omenjenih dveh strank poteguje še 20 strank in koalicij. Po pričakovanjih jih bo vsaj pet prestopilo štiriodstotni prag za vstop v parlament, med njimi tudi nacionalistični Združeni domoljubi.

V primeru tesnega izida bi lahko pri sestavljanju koalicije odločilno vlogo dobili prav Združeni domoljubi, koalicija, sestavljena iz več evroskeptičnih strank, ki zahtevajo ostrejše ukrepe za zajezitev migracij.

Bolgarija je po zaprtju balkanske migrantske poti pred letom dni postala glavna vstopna točka za migrante, ki iz Turčije prihajajo v Evropo.

V parlament bo verjetno vstopila tudi novoustanovljena stranka Volja, ki bo še dodatno zapletla povolilne scenarije. Parlamentarni prag bo prestopila tudi stranka turške manjšine, Stranka za pravice in svoboščine, predvsem s pomočjo glasov volivcev z bolgarskimi potnimi listi, ki živijo v Turčiji.

To je razjezilo nacionaliste, ki so pred dnevi blokirali glavni mejni prehod med Turčijo in Bolgarijo in obljubili, da bodo ustavili "na tisoče" avtobusov s turškimi volivci.

Nedeljske predčasne volitve je sprožil odstop Borisova po porazu kandidatke vladajoče stranke na predsedniških volitvah Cecke Cačeve proti nekdanjemu poveljniku letalskih sil Rumenu Radevu, ki so ga podprli socialisti.

Borisov je sicer dejal, da odstopa zaradi volilnega poraza, vendar je bila takrat njegova koalicija že tik pred razpadom. Borisov je odstopil tudi leta 2013 po množičnih protestih zaradi vladnih varčevalnih ukrepov.

Vodenje države je januarja prevzela začasna vlada, Radev pa je kmalu po prisegi razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.

Če volitve ne bodo prinesle jasnega zmagovalca, se bo politična nestabilnost v Bolgariji, ki se pripravlja na predsedovanje EU v prvi polovici prihodnjega leta, nadaljevala. Največji problem v najrevnejši članici unije je še vedno korupcija, predvsem v neučinkovitem pravosodnem sistemu.