Na Nizozemskem se obeta pirova zmaga desničarja s politiko proti migrantom in islamu

Na Nizozemskem bodo v sredo parlamentarne volitve, na katerih naj bi slavil desničarski populist Geert Wilders. Kljub zmagi se mandat za sestavo vlade znova obeta sedanjemu premierju Marku Rutteju, saj so vse večje stranke odločno zavrnile, da bi po volitvah koalicijo sklenile z Wildersovo Stranko za svobodo (PVV).

Le štiri dni pred volitvami je predvolilno dogajanja zasenčil spor s turškimi oblastmi, saj so nizozemske oblasti v soboto zavrnile pristanek letalu turškega zunanjega ministra zunanje zadeve Mevluta Cavusogluja, ki je nameraval v Rotterdamu nagovoriti nizozemske Turke pred aprilskim referendumom o ustavnih spremembah v Turčiji. Uradna Ankara se je na dogodek burno odzvala.

Integracija migrantov in spoštovanje nizozemske tradicije, vrednot in norm sta sicer bili glavni temi letošnje predvolilne kampanje na Nizozemskem, ki je dolgo časa veljala za strpno in odprto državo.

PVV 53-letnega Wildersa, ki je znan po izjavah proti migrantom in islamu, naj bi postala največja stranka v parlamentu, a brez možnosti za dejanski prevzem oblasti. Wildersovo glavno predvolilno geslo je bilo Nizozemsko ponovno nam, njegov glavni cilj pa "deislamizacija Nizozemske", v kateri je šest odstotkov prebivalcev muslimanov.

Prvi mož PVV za zavzema za izstop Nizozemske iz EU (nexit), zaprtje meja, zaustavitev množičnih migracij, prepoved vstopa na Nizozemsko za begunce in migrante iz muslimanskih držav ter prepoved islama in Korana. Leta 2015 so na Nizozemskem sprejeli okoli 57.000 beguncev, polovica med njimi jih je bila iz Sirije.

Na volitvah pred petimi leti je Wilders obveljal za največjega poraženca. Njegova stranka je dobila 15 poslanskih mandatov, kar je devet manj kot na volitvah prej.

Slavila je desna, liberalna Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) sedanjega premierja Rutteja z 41 mandati. Rutte je po volitvah skupaj s socialdemokratsko Stranko za delo (PvDA), ki je na volitvah dobila 38 mandatov, sklenil veliko koalicijo, ki je imela v parlamentu podporo 79 poslancev. Letos naj bi bile za sestavo koalicije zaradi rekordnega števila strank in izjemno majhnih razlik med njimi potrebne najmanj štiri stranke, napoveduje nemška tiskovna agencija dpa.

V skladu z javnomnenjskimi raziskavami lahko sedem strank upa, da bodo dobile več kot 12 poslanskih mandatov. Tem bodo bodo sledile štiri stranke, ki bi lahko bile jeziček na tehtnici v koalicijskih pogajanjih: leva, krščanska stranke CristenUnie, Stranka za živali, stranka upokojencev 50 plus ter skrajna kalvinistična stranka SGP.

Na novo naj bi do dva poslanska mandata dobile najmanj tri stranke: protievropski, desni in nacionalistični Forum za demokracijo in stranka Za Nizozemsko (VNL), ki bi lahko bili Wildersovi tekmici, ter leva migrantska stranka Denk. Gre za ločino socialdemokratov, ki je izredno priljubljena med mladimi migranti. Stranko Denk sta v začetku leta 2015 zaradi razočaranja nad migrantsko in integracijsko politiko uveljavljenih strank ustanovila nizozemska poslanca turškega rodu. Stranka se zavzema za enake možnosti za migrante in je proti diskriminaciji migrantov. Sebe vidi kot most med priseljenci in Nizozemci.

Na Nizozemskem živi relativno veliko priseljencev, kar je predvsem posledica nekdanjih nizozemskih kolonij po svetu. Okoli 20 odstotkov od 17 milijonov Nizozemcev ima migracijsko ozadje.

Rutte je od začetka leta v predvolilnih obljubah nekoliko prevzel Wildersov slog in vsem Nizozemcem obljubil ostre ukrepe proti vsem migrantom, ki ne bodo spoštovali nizozemskih vrednot in norm. "Obnašajte se normalno ali pojdite stran," je bilo njegovo geslo. Tovrstne poslanice so bile na Nizozemskem doslej v domeni desničarskih skrajnežev in nasprotnikov islama, a se je premier s tovrstno retoriko po oceni poznavalcev poskušal prikazati kot resna alternativa Wildersu.

Na Nizozemskem, ki ima 13 milijonov volilnih upravičencev, za razliko od večine evropskih držav ne obstaja vnaprej določen volilni prag, tako da imajo dobre možnosti za poslanski mandat tudi manjše stranke. Za vstop v generalstaaten se bo letos potegovalo rekordnih 28 strank.

Volišča se bodo odprla ob 7.30, zaprla ob 21. uri. Neposredno po zaprtju volišč bodo objavili rezultate vzporednih volitev, sledili bodo prvi začasnih rezultati. Da bi preprečili manipulacije z vdori v računalniške sisteme, bodo glasove preštevali ročno. Prav zaradi možnosti računalniških vdorov so se tudi odpovedali e-volitvam. Uradne rezultate bodo objavili 21. marca. Dan kasneje se bo razpustil dosedanji parlament, 23. marca bo sledila ustanovna seje novega parlamenta.

Na Nizozemskem so volitve vedno ob sredah. Razlog je, da v osnovnih šolah, kjer je večina volišč, tradicionalno ob sredah popoldne ni pouka, zaradi česar volitve še najmanj motijo potek pouka. Hkrati je sreda najprimernejša za čim večjo volilno udeležbo. Najmanj primerni so petki, sobote in nedelje, ker ortodoksni Judje ob petkih od sončnega zahoda naprej in ob sobotah ne volijo, ob nedeljah to velja za dosledno verne protestante.

Poslanski mandati se na Nizozemskem podeljujejo po proporcionalnem sistemu. Število oddanih glasov volivcev se razdeli med število sedežev v parlamentu, ki jih je 150. Preostanek glasov se nato po zapletenem postopku razdeli med stranke, ki so bile izvoljene v parlament. Na prejšnjih volitvah leta 2012 je bilo za sedež v parlamentu treba zbrati samo 60.000 glasov. V parlament se je uvrstilo 11 strank.

Nizozemska je prva evropska država v letošnjem letu volitev. Na volišča se bodo med drugimi podali tudi francoski in nemški volivci. In prav vsem trem državam je skupno, da imajo velike možnosti za uspeh tisti, ki so bili doslej bolj na robu političnega življenja. Številni se tako že sprašujejo, ali bo stara celina dobila evropskega Donalda Trumpa.

Po mnenju analitikov je to malo verjetno, a dejstvo je, da se tistim, ki so več desetletij obvladovali evropsko politično sceno, majejo stolčki. Nenazadnje vse uveljavljene stranke v skorajda vseh večjih državah EU izgubljajo podporo med volivci, še piše dpa.