Na ničli že leta 2045? Človeštvo ogroža nova nevarnost: Drastično upadanje števila spermijev

Vse kaže da zahodni svet v resnici sploh ne ogrožajo migracije, pač pa nekaj veliko bližjega.

Stvari iz plastike, s katerimi živimo vsak dan.

Raziskovalka Shanna Swan je v svoji najnovejši knjigi namreč zbrala številne podatke iz raziskav, ki kažejo, da človeštvo poleg klimatskih sprememb, epidemij in vojn vse bolj ogroža še ena nevarnost – hitro padanje števila spermijev.

Thank you Dr Shanna Swan for your crucial warnings about sperm and genital abnormalities and chemicals in our environments. Your new book CountDown is a must read. #sperm #reproduction #phthalates. https://t.co/HC8MlpugQK

— Critically Speaking (@CritiSpeak) February 25, 2021

Razlog za to pa bi lahko bile različne kemikalije, ki škodijo normalnemu hormonskemu sistemu, poudarja Axios.

Sposobnost reprodukcije je seveda pomembna tudi za človeško vrsto in če določene spojine dolgoročno škodijo plodnosti, bi človeštvo lahko končalo tam, kjer so danes ogrožene vrste živali.

Leta 2017 je namreč medicinska šola Mt. Sinai v veliki raziskavi, katere koavtorica je bila tudi  dr. Shanna Swan prišla do osupljivega sklepa – da je namreč število semenčic v »zahodnem« svetu med leti 1973 in 2011 upadlo za 59 odstotkov!

A new book blames chemicals for growing problems in human reproduction https://t.co/DbKybID3Zd The headline is "Falling sperm counts could threaten the human race".

— Twenty Twenty One (@juhasaarinen) February 27, 2021

Skupaj s padanjem ravni hormona testosterona in povečevanjem števila primerov raka mod ter primerov erektilne disfunkcije to pomeni, da se reproduktivna funkcija pri moških vsako leto zmanjša za en odstotek.

Sedaj je dr. Swan svoje raziskave in podatke zbrala v novi knjigi z naslovom: »Odštevanje: Kako naš moderni svet ogroža število semenčic, spreminja reproduktivni razvoj moških in žensk in spodkopava prihodnost človeštva.«

»Če pogledate na linijo števila semenčic in jih projektirate naprej – kar je zmeraj nevarno – potem doseže nič leta 2045. In to je nekoliko zaskrbljujoče, če se izrazimo najbolj blago,« je prepričana avtorica.

Te številke pomenijo, da je globalna stopnja rodnosti – število rojstev na žensko – padla s 5,06 v letu 1964 na 2,4 v letu 2018.

In danes ima več kot polovica držav sveta stopnjo rodnosti pod 2,1 rojstev, kar je minimum, ki omogoča vzdrževanje števila populacije.

LISTEN: @DrShannaSwan discusses the role some chemicals play in decreased sperm counts, the physical and social impacts of #infertility on men and women, and what this all means for our health and planet. https://t.co/O8eibI7Xih

— EHN (@EnvirHealthNews) February 23, 2021

Toda do leta 2050 se bosta s tem problemom soočili dve tretjini držav sveta.

Na to seveda vpliva vrsta dejavnikov, od nadzorovanja rojstev, globalne urbanizacije, težnje po manjših družinah zaradi sodobnega načina življenja, poznejše nosečnosti žensk in visokih stroškov vzdrževanja otrok.

Prav zato v številnih državah sveta upada število rojstev.

Ker pa obstaja razlika med številom otrok, ki bi jih ljudje radi imeli in številom, ki jih imajo nato zares tudi to kaže, da padec rodnosti ni povsem zavesten.

Shanna Swan je vzbudila pozornost že leta 2009, ko je ugotovila, da naj bi se dojenčki, ki so bili med materino nosečnostjo bolj izpostavljeni nekaterim kemikalijam, v otroštvu manj zanimali za fantovske igrače, kot so avtomobili, prav tako pa naj bi se manj radi udeleževali grobih iger.

Kemikalije, ki jih vsebuje plastika, lahko »feminizirajo« možgane majhnih dečkov, je bila prepričana že tedaj.

S študijo je dokazala, da so imeli otroci povečano prisotnost hormona, ki preprečuje zastrupitev s kemikalijami, hkrati pa so te kemikalije imele določen vpliv pri razvoju dečkov.

Raziskovalci so se pri tem osredotočali za ftalate, kemikalije, ki so močno podobne ženskemu hormonu estrogenu.

In a study titled “Temporal trends in sperm count: a systematic review and meta-regression analysis”, which came out in 2017, a trend showed that global sperm count has dropped by a whopping 59% since 1973. pic.twitter.com/01TDvSsp8p

— Benjamin Young Savage () (@benjancewicz) March 2, 2021

Že takrat je opozorila na vedno več okvar genitalij pri dečkih, ter manjše število spermijev v zadnjih desetletjih.

Nosečnice so tem snovem izpostavljene predvsem v gospodinjstvu, saj se nahajajo v kuhinjskih pripomočkih, ter pohištvu, čevljih, talnih oblogah in kopalnih zavesah.

Snovi se lahko prek plastičnih embalaž prenesejo tudi v hrano in pijačo.

Njena raziskovalna ekipa je testirala vzorce urina žensk v 28. tednu nosečnosti ter ugotavljala prisotnost ftalatov.

Te matere so rodile 74 dečkov in 71 deklic, vnovič pa so jih raziskovalci poklicali, ko so bili njihovi otroci stari od štiri do sedem let. Ob tem so jih spraševali o igračah, s katerimi se njihovi otroci igrajo, njihovih aktivnostih in osebnostih.

Swanova je ob tem prepričana, da ftalati zmanjšujejo prisotnost testosterona pri še nerojenih dojenčkih, posebej med najbolj občutljivim obdobjem razvoja med 8. in 24. tednom razvoja. Učinke imajo tako na možgane kot genitalije otrok.

Proizvajalci plastičnih izdelkov sicer zatrjujejo, da so ftalati povsem varni. Vseeno je Evropska unija prepovedalo uporabo te kemikalije v kozmetičnih izdelkih in otroških igračah.

Swanova sicer v svoji najnovejši knjigi pojasnjuje, da so poleg družbenih razlogov za vse manjše število rojstev odgovorni tudi biološki.

Genitalne anomalije, zmanjševanje spolne distance med spoloma in hitrejši nastop pubertete pri ženskah naj bi bili povezani s hormoni, še posebej s tistimi, ki so odgovorni za razvoj biološko »moških značilnosti.«

Še vedno pa je prepričana, da imajo negativne učinke predvsem ftalati in bisfenol-A, ki so razširjeni povsod, predvsem pa v plastiki, pesticidih, kozmetiki in celo na potrdilih o stanju na računu, ki jih dobite na bankomatih...

»Kemikalije v našem okolju in nezdrav način življenja v modernem svetu motijo naše hormonsko ravnotežje in sprožajo različne stopnje reproduktivnega kaosa,« opozarja dr. Swan.

V isti smeri delujejo tudi kajenje, uporaba drog ter prekomerna telesna teža.

Pri tem različna velika podjetja izvajajo tudi različne pritiske in poskušajo preprečevati izvajanje študij, ki proučujejo povezanost nevarnih kemikalij s problemi plodnosti.

Vendar podatki študij dr. Swan kažejo, da je problem zelo resen.

Reproduction Has Become A Problem For Many Couples. Men’s Sperm Count Keeps Decreasing in Its Numbers, Through The Years... #HighCostOfIBF #LessChildren #WhatCauses #IsItEnvironmental https://t.co/zcOAllrecR

— BuddyDek (@buddy_dek) March 2, 2021

Raziskovalka problem padajoče rodnosti povezuje in primerja s podnebnimi spremembami, podobno krizo, ki jo je bilo dolgo časa težko dokazati, saj so njeni učinki na prvi pogled nevidni in se pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju.

Tako kot se stopnje ogljikovega dioksida počasi dvigujejo, da bi v nekem trenutku pričele drastično vplivati na klimo, tudi padajoče stopnje plodnosti lahko šele v dolgem obdobju privedejo do tega, da bo vsaka naslednja generacija ljudi pričela življenje z nižjimi stopnjami plodnosti.

V Sloveniji je na ta problem pogosto - in včasih bil zato deležen neupravičenih odzivov - opozarjal nekdanji sodnik ESČP Boštjan M. Zupančič.

Sklep raziskovalke pa je jasen: »Sedanje stanje reprodukcije se ne more nadaljevati prav dolgo, ne da bi prišlo do ogrožanja človeške vrste.«