sreda, 24. april 2024 leto 29 / št. 115
Na čelu nove komisije za podnebno prilagajanje Ban Ki-moon in Bill Gates
Bill Gates in Ban Ki-moon | VIR: Pixsell
Na pobudo Nizozemske bo zaživela nova globalna komisija za prilagajanje na podnebne spremembe. Nad njenim delom bodo bdeli nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon, nekdanji prvi mož Microsofta Bill Gates ter glavna izvršna direktorica Svetovne banke Kristalina Georgieva.
Pariški podnebni sporazum, oblikovan v francoski prestolnici leta 2015, določa, da bodo države omejile porast povprečne globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, prizadevanja pa bodo šla v smeri 1,5 stopinje.
Nizozemska je ključna pobudnica novega organa, ki je poimenovan Globalna komisija za prilagajanje. "Komisija bo povečala politično vidnost pomena prilagajanja in se bo osredotočala na rešitve, spodbujanje globalnega gibanja za prilagajanje in konkretnih dejanj," so zapisali na spletnih straneh nizozemske vlade.
Sedež telesa bo v Rotterdamu. "Upamo, da bo potreba po prilagajanju na podnebne spremembe prisotna po vsem svetu," je poudarila nizozemska ministrica za infrastrukturo Cora van Nieuwenhuizen.
Uradno bo komisija zaživela 16. oktobra s konferenco, ki se je bodo udeležili tudi vsi trije slavni "nadzorniki" - Ban, Gates in Georgieva. Po Banovih besedah se komisija podaja na "svetovno misijo pohitritve prilagajanja".
V Bangkoku so se konec tedna sklenili podnebni pogovori, ki so bili še zadnji pred decembrsko podnebno konferenco v poljskih Katovicah. Delegati posebnega preboja pri reševanju podnebnih vprašanj niso dosegli, kritične so predvsem države v razvoju, ki so ZDA in druge razvite države obtožile, da zavirajo uresničevanje pariškega podnebnega dogovora.
Pariški podnebni sporazum, oblikovan v francoski prestolnici leta 2015, določa, da bodo države omejile porast povprečne globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, prizadevanja pa bodo šla v smeri 1,5 stopinje. Način, kako bodo to države storile, pa še ni določen.
Bogatejše države želijo manj nadzora nad svojimi ukrepi in načini zbiranja sredstev za podnebne ukrepe, medtem ko države v razvoju težijo k bolj predvidljivemu financiranju. Ameriški predsednik Donald Trump je lani napovedal, da ZDA v sporazumu ne bodo sodelovale, čeprav uradno država ne more izstopiti do leta 2020.
