REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mračno vzdušje in le dva tvita: O čem so razpravljali na Downing Streetu

Mračno vzdušje in le dva tvita: O čem so razpravljali na Downing StreetuPredstavnik Kijeva, Vladimir Zelenski, se je pogovarjal z nekaterimi voditelji EU in kislega obraza novinarjem mimogrede povedal, da je bil dosežen majhen napredek v smeri miru. Vir: X, posnetek zaslona

Šef kijevskega režima, Vladimir Zelenski, je kislega obraza dejal, da so bili pogovori s premierjem Velike Britanije Keirom Starmerjem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom produktivni in da so dosegli »majhen napredek v smeri miru«.

Dejal je, da bi morali biti načrti Ukrajine in Evrope za mirovni sporazum kmalu pripravljeni, da bi jih lahko predstavili ZDA.

Spomnimo, v ponedeljek je na Downing Streetu 10 v Londonu potekal sestanek za zaprtimi vrati med Zelenskim, Keirom Starmerjem, Macronom in Merzom, po sestanku pa ni bilo nobenih izjav za medije.

Vzdušje na srečanju štirih voditeljev ni bilo niti približno prešerno še manj pa pozitivno, saj so razen o mirovnem načrtu, razpravljali tudi o odnosu Združenih držav Amerike do Evrope.

Vsi štirje so jasno povedali, da so v nerodnem položaju, a da si obupno želijo Američane ohraniti na svoji strani, ne glede na to, kako težko je. Vir: Posnetek zaslona, X

»Guardian« piše o mračnem tonu izjav, ki jih je četverica podala pred sestankom za zaprtimi vrati, in izpostavlja, da »je jasno, da to ni bila še ena priložnost za fotografiranje, da bi izrazili solidarnost z Zelenskim, ampak da se voditelji soočajo z nujnimi – in vse bolj nujnimi – vprašanji, ki jih morajo zelo kmalu rešiti.«

Vsi štirje so jasno povedali, da so v nerodnem položaju, a da si obupno želijo Američane ohraniti na svoji strani, ne glede na to, kako težko je.

Macron je dejal, da »ima Evropa veliko kart v rokah«, kar je jasna referenca na eksplozivne komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Zelenskemu februarja v Beli hiši.

Nemški kancler Merz pa je bil edini, ki je javno izrazil »skepticizem« do nekaterih ameriških predlogov.

»Zagotavljanje resnične varnosti je vedno skupni izziv in skupno prizadevanje. Hvala vam za podporo!« je ob fotografiji z drugimi udeleženci prek omrežja X sporočil vodja kijevskega režima.

»Usoda Ukrajine je usoda Evrope. Tukaj smo, da vidimo, kako lahko okrepimo naša prizadevanja. Nihče ne bi smel dvomiti: naša podpora ne bo omahovala,« je zapisal Merz.

Macron je Downing Street ekspresno zapustil že okoli 15. ure, saj je le dve uri kasneje v Parizu sprejel hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.

Merz se je prav tako strumno odpravil na pot, nakar sta se Zelenski in Starmer sestala na dvostranskem srečanju.

Iz Elizejske palače so pozneje sporočili, da delajo na ameriškem načrtu in da svetovalci za nacionalno varnost treh EU držav delo končujejo, prav tako pa pričakujejo prihodnje pogovore med Evropejci, Američani in Ukrajinci, »kar naj bi v prihodnjih dneh okrepilo sodelovanje«.

»Hkrati se bo okrepilo delo na zagotavljanju trdnih varnostnih jamstev Ukrajini in načrtovanju ukrepov za obnovo Ukrajine,« zaključuje sporočilo.

V izjavi iz urada britanskega premierja je navedeno, da so udeleženci srečanja razpravljali tudi o »pozitivnem napredku«, ki je bil dosežen pri uporabi zamrznjenih ruskih suverenih sredstev za podporo Ukrajini, poroča Reuters.

»Vsi voditelji so se strinjali, da je zdaj kritičen trenutek in da morajo še naprej povečevati podporo Ukrajini in gospodarski pritisk na Putina,« je dejal Starmerjev tiskovni predstavnik.

Po pogovorih v Londonu je Zelenski odpotoval v Bruselj, kjer se bo pozneje čez dan srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo in generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.

Spomnimo, Evropska komisija poskuša pridobiti soglasje držav članic EU za uporabo ruskega suverenega premoženja za potrebe Kijeva.

Natančneje, za ohranjanje diktatorskega režima Vladimirja Zelenskega in vojno proti Rusiji.

Za posojilo (v resnici gre za krajo ruskega denarja), ki bi ga morala Ukrajina odplačati po koncu vojne in v primeru, da ji »Moskva izplača materialno škodo«, se razmišlja o zneskih med 185 in 210 milijardami evrov. Med državam EU bloka, ki bi jamčile za ukrajinski kredit, je tudi Slovenija.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da Moskva ne bo pustila brez odgovora poskuse uporabe ruskega premoženja.

Hkrati je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izjavila, da bi bil ruski odgovor zelo oster in boleč, če bi države EU uporabile zamrznjeno rusko premoženje za izdajo »odškodninskega posojila« Kijevu.

Ruski odgovor na morebitno uporabo zamrznjenega ruskega premoženja na Zahodu za zagotavljanje posojil Ukrajini je že pripravljen, je za TASS potrdil minister za pravosodje Konstantin Čujčenko.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke