sobota, 14. december 2024 leto 29 / št. 349
Most sprožil parlamentarni postopek za razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu
Božo Petrov MOST, foto: pixsell
Hrvaška opozicijska stranka Most neodvisnih list je danes v saboru sprožila postopek za razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu. Most je januarja letos napovedal, da bodo zahtevali razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu, kar je bilo jeseni 2016 tudi pogoj za sodelovanje v vladi s HDZ, s katero so bili v koaliciji do lanske pomladi.
Petrov je povedal, da so pri predlogu odločitve o razglasitvi gospodarskega pasu sledili primerom drugih držav, ki so to storile, med zadnjimi Velika Britanija in Francija. Prav tako je spomnil na priporočilo Evropske komisije članicam EU iz leta 2013, naj razglasijo svoje gospodarske pasove zaradi lažjega izvajanja jurisdikcije in javnih pravil kot tudi krepitve suverenosti EU.
Predsednik Mosta Božo Petrov je na današnji novinarski konferenci v saboru pojasnil, da ima Hrvaška pravico do razglasitve gospodarskega pasu v Jadranu na podlagi konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982, je objavila stranka na svoji spletni strani.
"Koristi od razglasitve gospodarskega pasu so velike. Mi se na naslanjamo na študijo Evropske komisije iz leta 2013, ki predvideva večje koristi, predvsem ekonomske in ekološke," je danes izjavil Petrov. Ocenil je, da ima Hrvaška poseben interes za razglasitev svojega gospodarskega pasu kot država, v kateri turizem predstavlja 20 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Petrov je poudaril, da poleg neposredne ekonomske koristi obstajajo trije pomembni razlogi za njihovo zavzemanje za gospodarski pas. Gre za ekološko zaščito okolja in ohranitev rib, vzpostavitev dialoga in sodelovanja z drugimi državami, ki so v Jadranu razglasile podobne ekonomske cone, ter uresničitev trajnih nacionalnih interesov Hrvaške kot pomorske države v Jadranskem morju.
V Mostu nasprotujejo oceni hrvaške vlade iz novembra lani, da bi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu in uveljavitev na države članice EU lahko vplivala na sodelovanje Zagreba z Brusljem in državami članicami EU v Jadranskem morju.
Hrvaški premier Andrej Plenković je v prvih tednih vladne koalicije z Mostom naložil ministrstvu za zunanje zadeve, naj začne posvetovanja z državami članicami EU in Evropsko komisijo o zaščiti hrvaških interesov v Jadranskem morju, kar predvideva tudi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu. Po opravljenih posvetovanjih so novembra lani v Banskih dvorih sprejeli sklep, da Hrvaška v okviru konvencije ZN o pomorskem pravu in pravnega redu EU uresničuje svoje pravice in interese. Most je medtem zaradi afere Agrokor izstopil iz vladne koalicije.
Petrov je poudaril, da hrvaški premier Andrej Plenković ni navdušen nad idejo gospodarskega pasu, ker bo to "morda ustavilo njegovo osebno kariero, ki jo načrtuje v naslednjih treh letih". V Mostu pričakujejo, da bodo za svoj predlog dobili podporo vseh saborskih poslancev.
Most je obudil razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu v času, ko poteka spor med Zagrebom in Ljubljano glede uresničevanja arbitražne razsodbe o meji med državama. V Mostu zavračajo arbitražno razsodbo. Prepričani so, da Slovenija in BiH zaradi svojega zemljepisnega položaja ne moreta imeti ne gospodarskega pasu ne epikontinentalnega pasu.
Hrvaški ni uspelo v celoti uveljaviti niti svoje zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), ki jo je razglasila leta 2003. Zaradi pritiskov Italije in Slovenije je Zagreb leta 2008 v zakon o ERC uvrstil tudi izjeme za članice EU.
