REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Molk je zlato: Samo 40 odstotkov Nemcev verjame v svobodo govora

Molk je zlato: Samo 40 odstotkov Nemcev verjame v svobodo govoraČeprav je svoboda govora pravica, ki jo zagotavlja zakon, vse več državljanov Nemčije meni, da je o političnih temah bolje držati jezik za zobmi. Vir: Posnetek zaslona, X

Vse manj ljudi v Nemčiji verjame, da lahko svobodno izrazijo svoje politično stališče, kaže raziskava, ki jo je izvedel Inštitut za raziskovanje javnega mnenja Allensbach. Svoboda govora med prebivalci je tako dosegla najnižjo raven po petdesetih letih prejšnjega stoletja, za kar anketarji krivijo medijsko klimo.

Kar 44 odstotkov vprašanih meni, da morajo biti previdni, torej da morajo paziti pri izražanju lastnega mnenja, le 40 odstotkov pa jih meni, da lahko svobodno izražajo svoja politična stališča, poroča nemški Zeit.

Svoboda govora je sicer pravica, ki jo zagotavlja nemški temeljni zakon, torej nemška ustava.

»Od padca Berlinskega zidu, ko je 78 odstotkov Nemcev zelo samozavestno verjelo v svobodo govora leta 1990, so se vrednote in svoboščine nenehno zmanjševale, najprej z vlado Gerharda Schröderja, nato pod kanclerko Angelo Merkel, tako da danes beležimo najnižjo točko v zgodovini,« navajajo avtorji študije.

Dodajajo, da je raziskava pokazala velike razlike med anketiranimi starostnimi skupinami. Polovica vprašanih med 16. in 29. letom je dejala, da lahko svobodno govorijo, 32 odstotkov jih meni, da morajo paziti, kaj govorijo, med vsemi starejšimi pa jih v svobodo govora verjame od 36 do 38 odstotkov. Kar zadeva starostno skupino od 45 do 59 let, jih 51 odstotkov meni, da bi morali biti previdni pri izražanju svojih političnih stališč.

Raziskava je tudi ugotovila, da strankarska pripadnost igra veliko vlogo pri mnenju o ogroženosti svobode govora v Nemčiji. Volivci vladnih Zelenih so prepričani, da lahko v Nemčiji svobodno izražajo svoje mnenje, teh je kar 75 odstotkov. Le 19 odstotkov tistih, ki podpirajo to stranko, meni, da morajo biti previdni pri izražanju svojega mnenja – kar je polovica manj kot pri privržencih vseh drugih strank.

Volivci Alternative za Nemčijo, AfD (62 odstotkov) ali FDP (57 odstotkov) so pogosteje dejali, da je treba biti previden pri svobodnem izražanju mnenja.

Nekoliko bolj pa v svobodo govora verjamejo privrženci SPD kanclerja Olafa Scholza (46 odstotkov), Levice (45 odstotkov) in krščanskih demokratov - CDU (43 odstotkov).

Prav tako so se mnenja anketirancev razlikovala glede na stopnjo izobrazbe – le 28 odstotkov vprašanih s končano osnovno in 35 odstotkov s srednjo šolo je dejalo, da jim je dano svobodno govoriti, enakega mnenja je 51 odstotkov vprašanih s srednješolsko ali visokošolsko diplomo.

Ljudje z nižjo izobrazbo si upajo izraziti svoje mnenje redkeje kot bolj izobraženi.

Opaziti je (sicer minimalne) razlike med Vzhodno in Zahodno Nemčijo.

Na vzhodu države jih je 35 odstotkov dejalo, da lahko govorijo svobodno, 47 odstotkov pa, da morajo biti previdni.

V zahodnem delu Nemčije 41 odstotkov pravi, da lahko govorijo svobodno, 44 ​​odstotkov pa, da morajo biti previdni pri izražanju političnih stališč.

Avtorji raziskave menijo, da so rezultati zadevne raziskave povezani z mediji, ki jih anketiranci spremljajo, torej da ima medijska klima velik vpliv na zaznavo svobode izražanja.

Glavni vir obveščanja anketirancev so državni mediji, 72 odstotkov jih spremlja javno televizijo, 60 odstotkov pa radio.

Le 40 odstotkov anketiranih se obvešča prek zasebnih TV mrež.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke