Ministrstvo po potezi Trumpa skrbi uspeh Pariškega sporazuma

Po izvršnem ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ukrepih na področju podnebnih sprememb bodo ZDA zelo težko izpolnile svoje napovedane cilje v okviru Pariškega sporazuma. Na slovenskem ministrstvu za okolje vseeno upajo, da ZDA pravno ne bodo izstopile iz sporazuma in da bo njihov nov pogled čim manj vplival na ambicije drugih držav.

Izvršni ukaz, ki ga je predsednik ZDA podpisal 28. marca, je v nasprotju s skupnimi prizadevanji držav sveta v okviru nedavno ratificiranega Pariškega sporazuma. Ukaz med drugim odpravlja t. i. Načrt za čisto energijo (CPP), predpis, ki ga je predlagal bivši predsednik Barack Obama za odločno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz termoelektrarn, spominjajo na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor.

Na tem predpisu v največjem delu temeljijo cilji ZDA v okviru Pariškega sporazuma, "ki so sedaj praktično v celoti izgubili svoj potencial", so nadaljevali. "S tem so se ZDA navidezno 'izločile' iz zavez Pariškega sporazuma, saj bodo z drugimi morebitnimi ukrepi izredno težko nadomestile učinke odpravljenega predpisa," so sporočili za STA.

Nevladne organizacije in pravni strokovnjaki v ZDA so sicer že napovedali sodno izpodbijanje tega izvršnega ukaza, zato bo morda dokončna usoda te odločitve znana šele z zamikom.

"Kljub tej potezi zaenkrat še vedno upamo na to, da med nadaljnjimi koraki ZDA ne bo pravnega izstopa iz Pariškega sporazuma," so poudarili na ministrstvu. Takšna poteza bi namreč zagotovo vplivala na nadaljnje svetovne aktivnosti priprave vseh potrebnih pravil in odločitev za začetek izvajanja Pariškega sporazuma v letu 2020, še bolj pa na skupno svetovno ambicijo v boju proti podnebnim spremembam.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je medtem ravno v četrtek pojasnil, da se bo Trumpova administracija o tem, ali bodo ZDA izstopile iz sporazuma, odločila pred majskim zasedanjem skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav (G7).

ZDA so bile sicer z odločno podnebno politiko Obamove administracije skupaj s Kitajsko ključne za to, da je bil Pariški sporazum leta 2015 sploh sprejet in nato v letu 2016 dokončno ratificiran. "Odmik ZDA od ciljev Pariškega sporazuma zato odpira številna in zelo zahtevna vprašanja, kako ohraniti vlogo ZDA v skupnih svetovnih prizadevanjih na tej poti. Želimo si, da ZDA pravno ne izstopijo iz Pariškega sporazuma, in dodatno, da njihov nov in drugačen pogled čim manj vpliva na prizadevanja in ambicije ostalih držav," so zapisali na ministrstvu.

Prve ocene glede posledic izvršnega ukaza na področju podnebnih sprememb in odprave Načrta za čisto energijo kažejo, da bodo ZDA zelo težko - če sploh - izpolnile svoj napovedani cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v okviru Pariškega sporazuma, in sicer za 26 do 28 odstotkov do leta 2025 glede na leto 2005.

Že kot takšen je bil cilj ZDA mnogo manj ambiciozen kot npr. cilj EU in držav članic. ZDA so namreč drugi največji svetovni onesnaževalec s toplogrednimi plini, z okrog 16-odstotnim deležem. "To seveda pomeni, da se njihova bolj ali manj ambiciozna prizadevanja še kako poznajo na svetovni ravni," poudarjajo na ministrstvu za okolje.

Pozitivnega upanja ne vliva niti odločitev ZDA, da močno zmanjšajo sredstva za podnebno pomoč državam v razvoju. Takšna odločitev že odmeva tudi v nekaterih drugih državah, ki že razmišljajo o zmanjšanju svojih napovedi za podnebne finance. "Brez ustreznih podnebnih financ, ki so eden od temeljev za uspešno in učinkovito izvajanje Pariškega sporazuma, pa je ambicija celotnega projekta Pariškega sporazuma pod velikim vprašanjem," so sklenili.