Milutin Milanković, prezrti avtor teorije o vzrokih ledenih dob

Svet danes obeležuje 60-letnico smrti srbskega matematika in astronoma Milutina Milankovića. Njegova teorija o vzrokih ledenih dob velja za pomemben dosežek geofizikalne znanosti 20. stoletja, ameriška vesoljska agencija Nasa pa ga uvršča med 15 največjih umov znanosti. Kljub temu njegovo ime in dosežki javnosti skoraj niso znani.

Spregled Milankovićevih dosežkov je v današnjem času še posebej nenavaden, saj si znanstveniki med drugim niso enotni glede vzroka podnebnih sprememb, je v današnjem Delu zapisal akademik SAZU Andrej Kranjc. Nekateri jih namreč pripisujejo človekovemu ravnanju, drugi se sprašujejo, ali gre le za splošno in stalno smer zviševanja temperature, spet tretji domnevajo, da se nahajamo v medledeni dobi in gre le za temperaturno nihanje, proti vrhuncu temperature pa bo ta spet začela padati in Zemlja se bo ponovno ohladila.

Vendar je po navedbah Kranjca prav Milanković dokazal, da so vzrok spreminjanja podnebja na Zemlji ravno astronomske spremembe - spremembe ekscentričnosti zemeljske orbite, nagiba zemeljske osi in enakonočij. Izračunal je, da so te spremembe ciklične in se ponavljajo na 100.000, 41.000 in 23.000 oziroma 19.000 let. Vplivajo na osončenost Zemlje, s katerim je povezana temperatura planeta, njeno spreminjanje pa vpliva na menjevanje hladnih in toplih, ledenih dob.

Tekom svojega življenja je med drugim sodeloval tudi s svetovno pomembnima znanstvenikoma, Alfredom Wegnerjem in Vladimirjem Köppenom, predhodnikom teorije tektonskih plošč in utemeljiteljem klasifikacije tipov zemeljskega podnebja in pripomogel k njunemu delu.

Še manj kot njegova teorija ledenih dob so znani tudi njegovi računi trdnosti armiranega betona, njegova preračunavanja premikanja zemeljskih tečajev v podporo teoriji premikanja kontinentov svetovno znanega - napoved tektonike plošč ali njegov Kanon osončenja Zemlje, kar je pomembno pomagalo Köppenu pri njegovem sistemu razdelitve zemeljskega podnebja. Kljub temu Milanković v zvezi s premikanjem tektonskih plošč in klasifikacijo podnebja sploh ni omenjen, navaja Kranjc.

Malo znana je sicer tudi njegova reforma Julijanskega koledarja pravoslavne cerkve.

Jesen svojega življenja je posvetil zgodovini znanosti. Objavil je več del, med najpomembnejše uvrščamo Zgodovino astronomije in 22 stoletij kemije.

Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanje, tudi zlati doktorat ob stoletnici dunajske Tehnične visoke šole, kjer je diplomiral, po svetu je postavljenih več njegovih kipov, po njem pa se imenujeta tudi kraterja na Luni in Marsu ter asteroid.

Milanković se je leta 1879 rodil srbskih staršem v Dalju na Hrvaškem. Kljub temu lahko trdimo, da je "naš", rodil se je namreč v Avstro-Ogrski, študiral v "naši" prestolnici na Dunaju in bil je profesor v "naši" predvojni in povojni Jugoslaviji, je zapisano v vabilu na okroglo mizo. Slednjo je danes dopoldne ob 60. obletnici smrti Milankovića pripravila Slovenska matica.