REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Meje rasti: Svet gre proti propadu leta 2040 v skladu z napovedjo znamenite raziskave iz leta 1972

Meje rasti: Svet gre proti propadu leta 2040 v skladu z napovedjo znamenite raziskave iz leta 1972Pogled v prihodnost: Čakajo nas, med drugim, požari in poplave. Vir: Twitter

Leta 1972 je Rimski klub objavil poročilo Meje rasti, v katerem so znanstveniki ameriškega inštituta MIT v več scenarijih predvideli kolaps naše civilizacije.

Raziskovalci so takrat predstavili 12 scenarijev, od teh pa se je človeštvo zelo približalo dvema.

Vendar oba predvidevata – konec rasti in potrošništva brez trajnostnega razvoja.

Podatki napovedujejo, da se bo ekonomski razvoj ustavil v enem desetletju, kolaps civilizacije pa bo sledil deset let pozneje.

Gayja Herrington, nizozemska raziskovalka in svetovalka Rimskega kluba (švicarske neprofitne organizacije), ki dela kot raziskovalka okolja in dinamičnih sistemov v podjetju KPMG je po vseh letih s sodobnimi empiričnimi podatki še enkrat preverila točnost modelov iz leta 1972 in ugotovila, da so bili – pravilni.

Predvsem dva predvidena scenarija se te dni odvijata točno tako, kot so znanstveniki pričakovali.

Požari v Sibiriji, poplave v Nemčiji, nesposobnost Amazonskega gozda, da absorbira ogromne količine ogljikovega dioksida – vse to so posledice neomejenega izčrpavanja virov.

Raziskovalci MIT-a so opozorili, da moramo »ukrepati sedaj«, če ne želimo videti hudih posledic.

In to se sedaj dogaja.

In to navkljub temu, da so Meje rasti prodali v 30 milijonih izvodih, to poročilo pa je vplivalo na nastanek številnih okoljevarstvenih organizacij od Greenpeaca do Earth First!.

Požari v Avstraliji
Požari v Avstraliji. Vir: Twitter

Zanimivo je, da je Gaya Herrington naredila dopolnilo omenjene študije zgolj iz »radovednosti o točnosti podatkov.«

Toda njena napoved je enako mračna: Današnji podatki se skladajo s tistimi iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in napovedujejo, da se bo ekonomski razvoj ustavil v enem desetletju, kolaps civilizacije pa bo sledil deset let pozneje.

Študija sicer še vedno dopušča, da se stanje sveta spremeni, toda le, če se omeji neomejeno izkoriščanje virov planeta.

»Ključna ugotovitev moje študije je, da imamo še vedno izbiro, da se uskladimo s scenarijem, ki se ne konča z propadom,« poudarja raziskovalka.

V primerjavi z ocenami iz študije iz prejšnjega stoletja se je namreč pokazalo, da pomanjkanje virov ni bilo tako velik problem, prav tako pa ne rast prebivalstva.

Enak problem pa je ostalo onesnaženje.

Tehnološki napredek nam je omogočil, da vire poiščemo dlje in globje, toda to je le povečalo porabo in emisije nevarnih plinov.

Točno to pa so predvidevali tudi avtorji študije iz leta 1972, ki so ocenili, da bo povečano onesnaženje postavilo meje rasti.

Po modelu »posel kot običajno« (business as usual, BAU2) se bo zato rast čez desetletje ustavila, populacija pa se bo začela krčiti.

Po scenariji »celovite tehnologije« pa nam bo tehnološki razvoj  omogočil ustavitev rasti brez kolapsa civilizacije.

Po modelu »posel kot običajno« (business as usual, BAU2) se bo zato rast čez desetletje ustavila, populacija pa se bo začela krčiti.

Toda oba scenarija kažeta na ustavitev rasti v prihodnjem desetletju.

Zanimivo je, da se tudi »stara študija« sklada z nekaterimi novimi dognanji.

Na podoben način tudi najnovejša analiza Nacionalnega centra za povrnitev klime iz avstralskega Melbourna ocenjuje, da obstaja že »neposredna ali srednjeročna nevarnost človeški civilizaciji.«

Potop New Yorka  Vir: Vice, Twitter
Potop New Yorka? Vir: Twitter

Prihodnje podnebne spremembe naj bi bile »izven meja človeških izkušenj.«

Svet naj bi najpozneje do leta 2050 dosegel »točko brez vrnitve«, ki bo privedla do tega, da bodo veliki deli površine Zemlje postali nemogoči za življenje ljudi.

Vse to naj bi se zgodilo zaradi okoli tri stopinje višjih temperatur, ki bodo povzročile propad koralnih grebenov, amazonskega pragozda in površin Arktika.

Milijarda ljudi bo morala na pot, dve milijardi bosta ostali brez vode, kmetijstvo v subtropskem pasu pa bo propadlo in doživelo nazadovanje po vsem svetu.

Milijarda ljudi bo morala na pot, dve milijardi bosta ostali brez vode.

Kmetijstvo v subtropskem pasu pa bo propadlo in doživelo nazadovanje po vsem svetu.

Notranja kohezija tudi velikih držav, kot so Združene države Amerike ali Kitajska bi lahko zaradi klimatskih sprememb - popustila.

Vse to bo povezano tudi s koncem kapitalizma, kot ga poznamo, so že leta 2018 znanstveniki opozorili generalnega sekretarja OZN.

Zlom družb in kaos pa ni edina pot.

Zato »nadaljevanje rasti kot doslej - več ni mogoče.«

Odgovor je le – trajnostni razvoj.

Delite članek