Mehika izvolila "levega Trumpa": Lopez Obrador Med Jezusom in Che Guevaro

Najmlajšemu otroku Andresa Manuela Lopeza Obradorja je ime Jesus Ernesto - Jezus po Jezusu Kristusu in Ernesto po legendarnem revolucionarju Ernestu Che Guevari. Imeni povesta veliko o prepričljivem zmagovalcu nedeljskih predsedniških volitev v Mehiki, ki kljubuje konvencionalnim razvrstitvam na politično levico in desnico.

V tipični levičarski retoriki je bivši župan prestolnice Ciudad de Mexico obljubil, da bo končal privilegije in odpravil "mafijo moči" ter branil revne.

Hkrati pa se je izogibal komentarjem o vprašanjih, kot so splavi ali poroke homoseksualnih parov, obramba katerih je običajno normalen del levih programov. Njegovo Gibanje za nacionalni preporod (Morena) je medtem na volitvah nastopilo v koaliciji z evangeličansko konservativno stranko PES; pa tudi manjšo levičarsko laburistično stranko PT, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Rodil se je 13. novembra 1953 v podeželski družini srednjega razreda v vasi Tepetitan v južni zvezni državi Tabasco, na univerzi pa študiral politične vede in javno upravo.

Politično kariero je začel v dolgoletni vladajoči Institucionalni revolucionarni stranki (PRI), v kateri je postal znan kot organizator ljudskih protestov. Kasneje je presedlal v levosredinsko Stranko demokratične revolucije (PRD), ki jo je vodil med letoma 1996 in 1999.

Med letoma 2000 in 2005, ko je vodil vlado prestolnice Ciudad de Mexico, ki je posebna upravna enota, je pridobil široko priljubljenost zaradi svojih socialnih programov, kot so finančna podpora samskim materam in brezposelnim, čeprav je njegov ugled trpel zaradi korupcijskih škandalov, v katere so bili vpleteni nekateri njegovi sodelavci.

Leta 2006 se je prvič potegoval za predsedniški položaj in izgubil na najbolj spornih predsedniških volitvah v sodobni zgodovini države proti Felipeju Calderonu za 0,56 odstotka glasov. Vzpodbujal je večmesečne množične demonstracije in se na javni slavnosti celo razglasil za vzporednega predsednika države. Na predsedniških volitvah je kandidiral tudi leta 2012, a je takrat proti dosedanjemu predsedniku Enriqueju Peni Nietu izgubil z večjo razliko.

Po tem porazu je zapustil stranko PRD in leta 2014 ustanovil lastno Gibanje za nacionalni preporod (Morena), ki je v nedeljo prvič kandidiralo na nacionalnih volitvah.

Na splošno ga imajo za populista, primerjajo pa ga s tako različnima politikoma, kot sta socialistični venezuelski predsednik Nicolas Maduro in ameriški predsednik Donald Trump. Sam primerjave zavrača.

"Ne navdihuje nas nobena tuja vlada, ne Maduro niti Trump, naj bom jasen. Navdihujejo nas očetje naše domovine, tisti, ki so nas naučili, da se borimo za pravico, demokracijo, nacionalno suverenost," je dejal.

Medtem ko obljublja radikalne spremembe, ki spominjajo na tiste ob mehiški revoluciji leta 1910, je pred volitvami skušal omiliti svojo podobo in pomiriti bojazni, da želi Mehiko spremeniti v drugo Venezuelo.

Okoli sebe je zbral tržni ekonomiji naklonjene svetovalce in umaknil svoje najbolj sporne predloge, med njimi odpravo prelomne energetske reforme Niete, s katero je privatiziral naftno industrijo.

Eno največjih gospodarskih združenj je po izvolitvi Lopeza Obradorja že sporočilo, da so pripravljeni z novoizvoljenim predsednikom delati "na izgradnji agende za stabilnost, zaupanje in razvoj".

Njegovo priljubljenost sicer manj pripisujejo njegovemu programu kot splošni želji po končanju vladavine s korupcijo obremenjene vladajoče stranke PRI, ki državo izmenično vodi od leta 1929.

Kolumnist in analitik Jorge Zepeda Patterson ga je primerjal s pokojnim populističnim predsednikom Argentine Juanom Peronom, ki je državo vodil v 40., 50. in 70. letih.

"Njegova ideološka dvoumnost, sposobnost, da lebdi nad definicijami ali pa da poveže najbolj različne politične frakcije, njegova sposobnost pogajanj s sedanjimi strukturami sindikatov, spominja na argentinskega voditelja," je zapisal za časnik El Pais.

Tako kot Peron tudi Lopez Obrador privlači množice in z lahkoto pripravi več deset tisoč ljudi, da poslušajo njegove govore. "Čast je biti z Obradorjem," pravijo ljudje v množici.

AMLO, kot je znan ta sivolasi politik ostrega jezika, je na nedeljskih volitvah kot prvi predsedniški kandidat v sodobni zgodovini države prejel več kot polovico glasov, kar je očiten izraz zavračanja dveh strank - ob PRI še Stranke nacionalne akcije PAN - ki v državi izmenično vladata skoraj stoletje.

Volivci so pokazali, da so siti vedno novih korupcijskih škandalov in nasilja - za katerim stojijo močni mamilarski karteli in v katerem je bilo lani ubitih rekordnih 25.000 ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Kot prvi levičarski predsednik v novejši zgodovini države bo položaj prevzel 1. decembra.

Direktor centra za gospodarske in politične raziskave v Washingtonu Mark Weisbrot meni, da ne bo lahko izpolniti obljube o odpravi korupcije, za katero je prepričan, da je vzrok družbenih in gospodarskih neenakosti ter nasilja.

Meni, da bo to zanj eden največjih izzivov glede na moč, ki jo imajo mamilarski karteli, ki so povezani z vlado in vojsko. "Tam imajo zelo utrjen, skorumpiran in močan politični razred," je izpostavil.