REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Macron in evropske volitve - bo po Franciji osvojil še Bruselj?

Macron in evropske volitve - bo po Franciji osvojil še Bruselj? Francoski predsednik Emmanuel Macron, foto: Pixsell

Pred naslednjimi evropskimi volitvami so vse oči uprte v francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Številna vprašanja za zdaj ostajajo brez odgovorov. Mu bo uspelo ponoviti uspeh na domačih tleh tudi na evropskem odru in po Franciji osvojiti še Bruselj? Se bo bila glavna bitka med EPP in Macronom ali med evroskeptiki in proevropskimi silami?

Macronova taktika

"Predsednik Macron se je odločil, da se pred naslednjimi evropskimi volitvami ne opredeli, v upanju, da bo tako po njih v položaju, ko bo lahko stvari krmaril v zaželeno smer," je odgovoril analitik bruseljskega think tanka European policy centre (EPC) Yann-Sven Rittelmeyer za STA na vprašanje, kaj je mogoče pričakovati od Macrona pred volitvami.

Če bi se odločil za eno od uveljavljenih evropskih političnih družin, bi se uvrstil v enega od taborov, medtem ko je bila za njegov uspeh na nacionalnem odru odločilna prav sposobnost, da preseže obstoječe politične meje in prepriča ljudi iz različnih političnih družin, še pojasnjuje analitik.

Odločitev, da se nikomur ne pridruži, je sicer Macrona po Rittelmeyerjevem mnenju že stala. Evropski parlament je namreč nedavno zavrnil idejo o nadnacionalnih listah, kar je bil posreden poraz za francoskega predsednika, ki je to zamisel odločno podprl.

Macron in spitzenkandidati

Prav tako je Macron zaradi svoje želje, da ostane čim dlje neodvisen, po analitikovem mnenju v neugodnem položaju v razpravi o vodilnih kandidatih (spiztenkandidatih), saj bi podpora temu procesu pomenila, da ne bi mogel vplivati na izbiro naslednjega predsednika komisije.

Koncept vodilnih kandidatov predvideva, da vsaka politična skupina v Evropskem parlamentu imenuje svojega vodilnega kandidata, ki naj bi v primeru zmage tega kandidata na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Med tem ko ga v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji podpirajo, med članicami zanj ni navdušenja.

Ta proces omogoča zmago velikim, uveljavljenim političnim skupinam, za novo skupino pa to pomeni, da ostane brez glasu pri izbiri enega najvplivnejših predstavnikov institucij EU.

Približati EU ljudem

"Približati EU ljudem" je že precej obrabljen moto, ki ga v Bruslju vrtijo neprenehoma, a brez oprijemljivega uspeha, saj uniji še ni uspelo zares obrniti trenda padanja volilne udeležbe, ki je nizka in spodkopava legitimnost evropskih volitev.

Francoski predsednik želi ta cilj doseči z državljanskimi posvetovanji oziroma konvencijami v tem letu v vseh članicah, ki so pripravljene sodelovati. Pozivu k pripravi takšnih srečanj so se odzvale skoraj vse članice in institucije EU, spomni Rittelmeyer.

Macron po analitikovem mnenju upa, da bo v državljanih vzbudil zanimanje o temah v povezavi z EU s tem, da jim bo dal glas. "Če bo ta proces viden kot uspešen, lahko da Macronu zagon na volitvah v Evropski parlament in podpre njegov boj proti evroskeptičnim silam," ocenjuje Rittelmeyer.

Popolna prevetritev evropske politične scene malo verjetna

Macron je že vnesel novo dinamiko na evropsko sceno, ko je zmagal na francoskih predsedniških volitvah s kampanjo v podporo poglabljanju evropske integracije in nato s številnimi predlogi, kako to storiti, meni analitik EPC.

"A kljub temu se zdi neverjetno, da bi lahko popolnoma prevetril uveljavljene politične družine in tako bistveno spremenil ravnotežje moči v Evropskem parlamentu," ocenjuje Rittelmeyer.

Za ustanovitev politične skupine v Evropskem parlamentu je treba zbrati najmanj 25 evropskih poslancev iz sedmih različnih držav, kar za Macrona po prepričanju mnogih in raznovrstnih virov v Bruslju ne bo težava.

Macron bo po analitikovem mnenju po volitvah verjetno lahko ustanovil svojo politično skupino v Evropskem parlamentu, a strateški interes za to bo odvisen od njene velikosti in moči.

Pri odgovoru na vprašanje, ali bo zmogel na evropskem odru ponoviti, kar mu je uspelo na domačem, bo odločilna Macronova zmožnost, da poišče dovolj močne zaveznike v drugih evropskih državah, izpostavlja Rittelmeyer.

Glavna bitka med EPP in Macronom ali med evroskeptiki in proevropskimi silami?

Na evropskih volitvah maja 2019 se bo glavna bitka bila med EPP in Macronom, je neuradno slišati po bruseljskih hodnikih iz več različnih virov.

Za Macrona pa bo to nedvomno tudi pomembna ponovitev tekme z vodjo skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, s katero sta se pomerila v drugem krogu francoskih predsedniških volitev.

Macronova odločitev, ali bo oblikoval novo skupino ali prispeval k že obstoječi, bo opredelila politični kapital, ki ga Macron še ima na evropski ravni dve leti po izvolitvi, meni analitik EPC Rittelmeyer.

Zmaga nad populističnimi avtoritarnimi silami je bilo eno glavnih vodil Macrona, ki bo verjetno ostalo njegovo sporočilo tudi v evropski kampanji. To je lahko tudi skupen narativ z Nemčijo, ki se prav tako sooča z vztrajnim vzponom stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), je še ocenil Rittelmeyer za STA.

Macronov čudežni deček

Ključna oseba pri osvajanju Bruslja je za Macrona nekdanji asistent v Evropskem parlamentu, 31-letni Pieyre-Alexandre Anglade, ki že nekaj mesecev tiho preverja, kateri evropski poslanci bi se bili pripravljeni pridružiti Macronu, je pred časom poročal ameriški Politico.

Anglade se po poročanju Politica pogovarja z vodjo evropskih liberalcev Guyjem Verhofstadtom, s predstavniki madžarske stranke Momentum, slovaške stranke Napredna Slovaška in tudi s špansko liberalno stranko Državljani (Ciudadanos).

Ambicija francoskega predsednika je po besedah njegovega čudežnega dečka, ki jih povzema Politico, napraviti v Bruslju, kar je storil v Parizu, ko se ni pridružil nobeni obstoječi strukturi, temveč je osvojil mesto od zunaj.

Podobno kot v Franciji tudi na evropskem odru Macron preučuje možnosti "kraje" kandidatov iz obstoječih strank, kot so liberalci (Alde), socialdemokrati (S&D) in desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP).

Po ocenah poznavalcev bruseljske scene je zelo verjeten scenarij, da bo Macron ustanovil novo proevropsko sredinsko politično skupino, ki se ji bodo priključili "dezerterji" iz drugih skupin. Kandidati za prestop so po neuradnih informacijah na primer v S&D, zlasti med Italijani, pa tudi med Francozi v EPP.

Iz najvplivnejše EPP je sicer neuradno slišati izjave, da jih Macron ne skrbi in da bo razmerje moči tudi po naslednjih evropskih volitvah verjetno ostalo podobno kot sedaj - torej z EPP na čelu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek