REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lov na prinčevo glavo: Kdo želi ubiti savdskega prestolonaslednika in zakaj?

Lov na prinčevo glavo: Kdo želi ubiti savdskega prestolonaslednika in zakaj?Zdi se, da so poročila o nedavnem poskusu atentata na MBS lažna – vendar to ne pomeni, da se to ne more zgoditi. Vir: Posnetek zaslona, X

Po poročilih, ki so se pojavila na družbenih omrežjih in so se nato izkazala za lažna - da je bil napaden konvoj savdskega princa Mohameda bin Salmana (MBS), predavatelj na moskovski univerzi HSE (Visoka šola za ekonomijo) in predsedujoči Centra za bližnjevzhodne študije Murad Sadigzade je analiziral, komu je v interesu širjenje takšnih govoric in ali je res možen atentat na savdskega prestolonaslednika?

Mohammed bin Salman, savdski prestolonaslednik, je po prihodu na oblast sprožil obsežne reforme v kraljevini. Njegov ambiciozen program Vizija 2030 je pravzaprav strategija preobrazbe različnih vidikov gospodarstva, družbe in kulture države. Primarni gospodarski cilj je zmanjšati odvisnost Savdske Arabije od nafte ter razviti turizem, panogo zabave, informacijsko tehnologijo, zdravstvo, industrijo in rudarstvo.

Privatizacija podjetij v državni lasti je še en pomemben element načrta. Hkrati je bil ustanovljen Javni investicijski sklad (PIF), eden največjih državnih skladov na svetu, s premoženjem, ki presega 620 milijard dolarjev, ki financira številne strateške naložbe znotraj in zunaj države.

Za spodbujanje zasebnega sektorja je MBS posebno pozornost namenil razvoju malih in srednje velikih podjetij, ustvarjanju ugodnih pogojev za podjetništvo in tuje naložbe, vključno z odpravo omejitev tujega lastništva podjetij v državi.

Politične reforme so postale tudi bistveni del »Vizije 2030«. Novembra 2017 je MBS sprožil protikorupcijsko kampanjo in aretiral na desetine princev in poslovnežev. Ta kampanja je omogočila vrnitev znatnih zneskov v državno blagajno, ki so bili nato uporabljeni za financiranje ključnih reform.

Čeprav so reforme prestolonaslednika naredile oziroma še bodo naredile (in to hitro) Savdsko Arabijo naprednejšo, modernejšo in samovzdržnejšo, te niso naletele na odobravanje mnogih – tako doma kot v tujini.

Mnogi se pritožujejo, da je bin Salmanova protikorupcijska kampanja omejila svobodo govora in politične svoboščine.

Tu je tudi vprašanje brutalnega umora novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem veleposlaništvu v Carigradu oktobra 2018, pa tudi vojna v Jemnu, kjer Savdska Arabija vodi koalicijo proti Hutijem.

Mohammed bin Salman in umorjeni Džamal Hašodži
Prestolonaslednik Mohamed bin Salman in njegova žrtev, novinar Džamal Hašokdži. Vir: Posnetek zaslona, X

ZDA ostajajo glavni strateški partner Savdske Arabije, vendar so odnosi med državama pogosto napeti.

Po umoru Hašokdžija, savdskega disidenta in ameriškega kolumnista, sta ameriški kongres in administracija Joeja Bidna ostro kritizirala savdskega prestolonaslednika.

CIA je ta zločin neposredno povezala z MBS kot naročnikom umora, kar je vodilo do sankcij proti več savdskim uradnikom in zelo zapletlo odnose z Washingtonom.

Hašodži
Vir: Posnetek zaslona, X

ZDA so izrazile zaskrbljenost tudi zaradi vojne v Jemnu. Dodaten vir napetosti je bila odločitev OPEC+ pod vodstvom Savdske Arabije oktobra 2022 o zmanjšanju proizvodnje nafte, kar je dvignilo cene energentov.

Savdska Arabija in Iran sta tradicionalno regionalna tekmeca, saj podpirata nasprotujoče si strani v konfliktih v Jemnu, Siriji in Libanonu, hkrati pa tekmujeta za vpliv v Perzijskem zalivu. Prekinitev diplomatskih odnosov leta 2016 in medsebojne obtožbe o destabilizaciji regije so okrepile sovražnost med Riadom in Teheranom.

Savdska Arabija kritizira iranski jedrski program in podpira sankcije proti Teheranu, saj se boji morebitnega razvoja iranskega jedrskega orožja. Marca 2023 pa sta državi s pomočjo Kitajske obnovili diplomatske odnose, kar je odprlo možnost za zmanjšanje regionalnih napetosti.

Združeni arabski emirati (ZAE) so bili tradicionalno tesen partner Savdske Arabije v regiji, a ambicije njihovega voditelja Mohameda bin Zayeda ustvarjajo trenja, še posebej ker si ZAE prizadevajo postati regionalno gospodarsko središče, kar Riadu ni všeč.

Združeni arabski emirati so normalizirali odnose tudi z Izraelom, za razliko od Savdske Arabije, ki okleva s podpisom sporazuma zaradi strahu pred odzivom doma. Pa vendar imata Izrael in Savdska Arabija skupnega sovražnika - Iran, kar pomaga pri »previdnem zbliževanju« obeh držav.

Odnosi med Savdsko Arabijo in Turčijo so se izboljšali po obdobju napetosti po umoru Hašokdžija. Turčija si prizadeva okrepiti svoj vpliv na Bližnjem vzhodu in tekmuje s Savdsko Arabijo. Pred tem je Ankara ostro kritizirala dejanja Riada v Jemnu in njegovo blokado Katarja, a se je to spremenilo po obisku MBS v Turčiji leta 2022.

Junija 2017 je Savdska Arabija pod vodstvom ZAE, Egipta in Bahrajna uvedla blokado Katarja in ga obtožila podpiranja terorizma in vzdrževanja tesnih vezi z Iranom. To je ustvarilo globoke regionalne delitve in okrepilo vpliv Turčije in Irana na Katar. Vendar sta Riad in Doha januarja 2021 podpisala sporazum o obnovitvi odnosov in prekinitvi blokade. Medsebojno nezaupanje pa ostaja.

Eden glavnih razlogov za kritike z Zahoda je želja MBS po razvoju odnosov z Rusijo in Kitajsko.

Riad vidi Peking kot strateškega partnerja v trgovini in naložbah. Savdska Arabija in Rusija sodelujeta v okviru OPEC+ na uravnavanju cen nafte. Riad ohranja prijateljske stike z Moskvo kljub izolaciji Zahoda zaradi Ukrajine.

Notranja in zunanja politika MBS kljub zapletenim odnosom s številnimi državami in silami odraža njegovo željo po okrepitvi položaja Savdske Arabije kot regionalnega voditelja in preoblikovanju avtokratske kraljevine.

Vendar pa so njegove avtokratske metode in brezkompromisen boj proti opoziciji okrepili kritike globalnih in regionalnih akterjev, kar ustvarja nove izzive za prestolonaslednika.

Zato morebitni poskusi atentata na de facto voditelja sodobne Savdske Arabije v prihodnosti morda ne bodo lažni. Konec koncev močna in suverena Savdska Arabija ne ustreza vsakomur, sklene profesor Sadigzade.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek