Lex Agrokor je skladen s hrvaško ustavo

Zakon o postopku izredne uprave v sistemsko pomembnih podjetjih je skladen s hrvaško ustavo, je odločilo hrvaško ustavno sodišče. Oceno ustavnosti več določil zakona, ki je bolj znan kot lex Agrokor, je zahtevalo 12 fizičnih in pravnih oseb.

Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu dejal, da je imela vlada kot predlagatelj zakona "posebej upravičene razloge" za njegovo sprejetje, razlog za to pa so bile pomanjkljivosti obstoječih zakonov o stečaju in predstečajnem postopku v izrednih okoliščinah, kot so bile v primeru koncerna Agrokor.

Kot je dodal, je šlo za sistemsko tveganje za hrvaško gospodarstvo in finančni sistem, vladna poteza pa je bila usmerjena k preprečevanju "razsežnega in nenadziranega kolapsa" največje hrvaške družbe. Poudaril je, da ima vlada obveznost posredovati v položaju, kot je bil v primeru Agrokorja, ki zaposluje več deset tisoč ljudi.

V obrazložitvi so ustavni sodniki poudaril, da podjetniška svoboda ni absolutna ter da so v izrednih primerih možne zakonske omejitve, ki morajo imeti legitimen cilj v javnem interesu. Navedli so tudi, da pritožb, da lex Agrokor ni v skladu z zakonodajo EU, niso obravnavali, ker je ocena morebitne neusklajenosti nacionalne zakonodaje s pravom unije v pristojnosti Sodišča EU.

Hrvaško ustavno sodišče šteje 13 sodnikov, trije pa so ponudili ločeno mnenje, v katerem so ocenili, da "pomembno število" določil lex Agrokorja ni v skladu s hrvaško ustavo. Med drugim so pritrdili nekaterim navedbam iz zahtev za presojo ustavnosti, da lex Agrokor omejuje podjetniške svobode.

Hrvaški sabor je zakon sprejel 6. aprila lani, nekaj dni zatem pa so sledile prve zahteve za presojo njegove ustavnosti. Med drugim so vlagatelji v njih trdili, da zakon krši ustavno določilo o enakopravnem položaju podjetij na trgu. Oceno ustavnosti je zahteval tudi dolgoletni predsednik uprave koncerna Ivica Todorić, ki meni, da je lex Agrokor kršil njegove ustavne in človekove pravice.