REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kolateralni umor: Pred 11 leti je WikiLeaks objavil šokanten dokaz o ameriškem poboju civilistov in novinarjev

Kolateralni umor: Pred 11 leti je WikiLeaks objavil šokanten dokaz o ameriškem poboju civilistov in novinarjevProtesti za izpustitev Assangea na prostost. Vir: Twitter

Pred enajstimi leti je WikiLeaks objavil enega od svojih dokumentov, ki so najbolj pretresli in šokirali svet.

Šlo je za posnetke kolateralnega umora, za obstransko škodo, kot to imenujejo v vojaških kogih; video posnetek je prikazoval, kako so iz ameriških helikoperjev ameriški vojaki hladnokrvno ubijali civiliste, med njimi otroke in tudi novinarje ter kamermane.

Posnetek je vzbudil zgražanje po vsem svetu, zaradi tega in še mnogih podobnih dokumentov pa je ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange postal trn v peti ameriških oblasti.

Kmalu zatem je bil razkrit tudi vir posnetka.

Šlo je za analitika v vojaški obveščevalni službi ZDA, tedaj 22-letnega vojaka Bradleyja Manninga (po spremembi spola je postal ženska Chelsea Manning), ki je imel dostop do najbolj zaupnih dokumentov ameriške vojske v Iraku in je trenutno v priporu v Kuvajtu.

Aretirali so ga v mesecu maju.

Manningovo razkritje na portalu WikiLeaks je ameriško vojsko spravilo v hude težave.

Ameriški vojaki naj bi namreč iz helikopterja kar trikrat streljali na skupino civilistov.

Ubili so več ljudi, med njimi dva Iračana, ki sta delala za agencijo Reuters.

Ob tem se na posnetku jasno sliši, kako so se piloti iz pobitih celo norčevali.

Internetni portal, ki je specializiran za objavljanje strogo zaupnih državnih dokumentov je video posnetek imenoval kolateralni umor.

Sledila je skonstruirana obožba zoper Assangea za posilstvo na Švedskem, zaradi katere se je - iz strahu, da gre za pretvezo, da bi ga švedske oblasti izročile ZDA - zatekel v ekvadorsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji.

Obtožba za posilstvo je po skoraj desetletju padla, toda Assange se je medtem skrival v veleposlaništvu Ekvadorja, kjer je dobil politični azil, s tem pa je prekršil pogoje obrambe s prostosti britanskega sodišča, ki je odločalo o ekstradikciji Švedski.

Nato je Ekvador po spremembi oblasti in pritiskih Washingtona izdal Juliana Assangea, mu odvzel politični azil, dovolil, da britanska policija vstopi v veleposlaništvo, aretira Assangea in ga odpelje v londonski zapor Belmarsh, kjer se nahaja še danes.

Sodišče pa sedaj odloča o predaji Assangea ZDA, kjer ga zelo verjetno čaka - najmanj 170 let zapora.

In to le zato, ker je svetu povedal resnico o vohunjenju ameriških tajnih služb in vojnih zločinih najmočnejših armad na svetu.

Nato se je zgodilo točno to, česar s(m)o se mnogi bali že od začetka pregona Juliana Assangea – ameriško ministrstvo za pravosodje je vendarle razkrilo svoje dolgo skrivane karte in poleg obtožbe o kršitvi zakona o dostopu do računalniških podatkov sedaj Assangea obtožilo še za sedemnajst drugih kaznivih dejanj, med katerimi izstopajo zlasti obtožbe zaradi kršitve prastarega ameriškega Zakona o vohunstvu.

WikiLeaks: 'To je norost. To je konec novinarstva o nacionalni varnosti in prvega amandmaja.'

Omenjeni zakon je bil sicer sprejet v vojnih časih prejšnjega stoletja in je v primeru novinarjev praktično neuporaben, ker novinarje v ZDA  ščiti prvi amandma ameriške ustave.

Obenem novinarji svoja odkritja sporočajo javnosti in ne »vohunijo«, zato tudi v ZDA takšne obtožbe niso bile uspešne.

Toda v primeru Assangea so v ZDA že velikokrat prekršili pravila.

Julian Assange in Wikileaks

Sedaj ameriški tožniki Assangeu odrekajo – podobno kot tudi nekateri drugi, vključno s, presenetljivo, Društvom novinarjev Slovenije – celo dejstvo, da je novinar.

Delite članek