Kitajce od svetovnega spleta ločuje veliki kitajski požarni zid

Nedavno je po medijih zaokrožila novica, da so na Kitajskem cenzurirali risanega junaka medvedka Puja, saj so mnogi Kitajci kot znak upora z njim primerjali kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Morda nenavadna prepoved hudomušne risanke pa predstavlja le vrh ledene gore v cenzuri in nadzoru kitajskega spleta.

Primerjava Xija in Puja je nastala leta 2013 ob obisku kitajskega predsednika v Washingtonu. Fotograf je na sprehodu ujel Xija in tedanjega ameriškega predsednika Baracka Obamo, splet pa je naredil svoje in poleg njune fotografije dodal še podobo medvedka Puja, ki se sprehaja s Tigrom.

Zabavne primerjave so poplavile svetovni in kitajski splet, a so imele na Kitajskem poseben pomen. Upor državljanov pa je zaznal režim, ki je označil tovrstna dejanja za spodkopavanje dostojanstva predsednika.

V državi, kjer je anonimnost okoli 772 milijonov spletnih uporabnikov prepovedana, je le težko uiti velikemu bratu cenzure in nadzora. Slovenski raziskovalec na univerzi Berkeley v Kaliforniji Mitar Milutinović je pojasnil, da sicer uradno ni točno znano, kako deluje ta sistem, iz več raziskav pa je razvidno, da gre za uporabo različnih pristopov - od seznamov prepovedanih besed, uporabe umetne inteligence in človeških cenzorjev.

Nadzorujejo celoten spletni pretok - spletne medije, družbena omrežja, pošto ipd. Sproti brišejo in odstranjujejo sporne objave, spletne strani ali uporabnike, nemalokrat so tarča različni aktivisti za človekove pravice.

Identifikacijo na spletu med drugim zagotavljajo s pomočjo operaterjev in drugih ponudnikov spletnih vsebin, pri katerih se morajo uporabniki identificirati. Med drugim je na primer treba osebni dokument predložiti tudi ob obisku internetne kavarne.

Na t. i. črnem seznamu se znajdejo besede in izrazi, ki nasprotujejo načelom ustavne ureditve, ogrožajo nacionalno varnost, oporekajo pristojnostim države, škodujejo ugledu in interesom države, spodkopavajo narodno enotnost in državni politiki ter širijo govorice oz. rušijo javni red, je pojasnil direktor Inštituta za digitalno družbo Digitas Dušan Caf.

Nekateri Kitajci so skušali obiti sistem nadzora in so namesto pravih besed uporabljali podobne izraze ali celo emojije, a to ni trajalo dolgo. Eden od takih primerov je bila cenzura emojija, ki predstavlja gorečo svečo.

Ko je lani za rakom umrl Nobelov nagrajenec Liu Xiaobo so se številni Kitajci odzvali na njegovo smrt, kar ni bilo pogodu oblastem, ki so ga obsodile zaradi delovanja proti državi. Sprva so prepovedali besede in izraze, povezane z izražanjem sožalja, kmalu je sledil še simbol za gorečo svečo. Objave so bile hitro zbrisane. Poleg njih pa tudi kar nekaj spletnih vnosov, ki so opozarjali na morebiten izpad elektrike, saj je na dan Liujeve smrti v Pekingu divjala huda nevihta, piše spletni portal Techasia.

"Zanimivo je, kako hitro je vlada zmožna vzpostaviti cenzuro kakšne nove besede ali fraze. Ta čas se meri v urah. Kar predstavlja kar zanimiv zalogaj za koordinacijo med vsemi podjetji in ponudniki storitev," je dodal Milutinović.

Se je pa tudi na Kitajskem možno izogniti velikemu kitajskemu požarnemu zidu, ostati anonimen na spletu in se prikopati do informacij, ki jih oblasti skrivajo. Caf je med drugim naštel uporabo navideznega zasebnega omrežja (VPN) ali brskalnikov, ki zagotavljajo anonimnost, kot na primer tor, ter tuneliranje prometa skozi varnostno lupino (SSH). Opozoril pa je, da so vse to načini, ki pridejo prav predvsem bolj iznajdljivim na tem področju, ne pa tudi navadnim državljanom, ki so brez znanja ali denarja.

Tudi Milutinović je dodal, da tisti s sredstvi in motivacijo na koncu dosežejo anonimnost, ne pa vsi ostali, čeprav ne delajo nič posebnega.

So pa nadzoru na Kitajskem izpostavljeni vsi, tudi tujci, opozarjata oba. Tako jim je med drugim lahko onemogočen dostop do določenih spletnih strani, ki jih je kitajski režim prepovedal. Caf je svetoval, da si tujci že pred obiskom Kitajske zagotovijo opremo, ki jih bo obvarovala pred nadzorom, kot na primer VPN.

Opozoril je še, da je lahko nevarna tudi tehnologija, ki jo Kitajska izvaža na Zahod, saj je lahko že na strojni ravni tako zastavljena, da nadzoruje spletni promet. Nekatere države so sicer prepovedale uvoz takšne opreme, a se jo lahko v Sloveniji po njegovih besedah normalno kupuje.

umetna_intililigenca_google.jpg

Nekateri spletni mediji sicer opozarjajo, da so zaradi težnje spletnih gigantov, da bi prodrli na kitajski trg, med njimi na primer Google, širi tudi bojazen, da bo menjave obojestranska in da bi lahko imel tako kitajski režim dostop do informacij o uporabnikih zunaj Kitajske.

Milutinović ob tem pojasnjuje, da glede pridobivanja podatkov o uporabnikih s strani državnih akterjev žal nobena država ne ščiti zares potrošnikov, ampak predvsem obratno. Po njegovi oceni države tekmujejo med seboj, kdo bo lahko pridobil čim več podatkov. Čeprav se v Evropski uniji govori o zaščiti potrošnikov s strani zasebnih podjetij, pa je le malo govora o zaščiti pred tajnimi službami, je sklenil.