Katalonski voditelj Madrid obtožuje "vzpostavitve izrednih razmer"

Voditelj katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je danes Madrid obtožil, da je v Kataloniji uvedel "de facto izredne razmere", s tem ko je začel izvajati niz ukrepov za preprečitev 1. oktobra predvidenega referenduma o neodvisnosti te španske pokrajine. Na ulicah Barcelone se je medtem zbralo na tisoče protestnikov.

Kot je v nagovoru danes dejal Puigdemont, je španska vlada prestopila "rdečo črto" in "de facto razveljavila samovlado Katalonije", s tem ko je denimo zaostrila nadzor nad financami. Madrid je tudi obtožil "razveljavitve in zatiranja" svoboščin.

Racije po vsej državi

Španski premier Mariano Rajoy vztraja, da so bili prisiljeni ukrepati, katalonske separatiste pa obtožuje kršenja zakonov in ustave. "Na svetu ni demokratične države, ki bi sprejela, kar načrtujejo ti ljudje," je dejal in pozval Puigdemonta, naj deluje v skladu z zakonom in prizadevanja za neodvisnost prestavi v "vzvratno prestavo", povzema britanski BBC.

Ob protestih, ki so jih sprožile današnje policijske racije v Barceloni, je Rajoy pozval k pomiritvi in "vrnitvi k normalnosti in zdravi pameti, saj se referendum ne more zgoditi".

Na ulicah Barcelone se je od jutranjih ur zbralo okoli 4000 Kataloncev, večina pred poslopji regionalne vlade. Nosili so transparente z napisi, kot sta "Okupacijske sile ven!" in "Glasovali bomo, da bomo svobodni". Prišlo je tudi že do prvih napetosti med protestniki in policisti.

Španska policija je danes v nizu racij v Barceloni aretirala 14 predstavnikov regionalnih oblasti in izvedla racije v več vladnih uradih in na ministrstvih. Preiskali so tudi sedež radikalne leve stranke CUP, ki v parlamentu podpira separatistično vlado in aktivno sodeluje tudi pri pripravi referenduma.

Policija nadaljuje tudi z zaseganjem volilnega materiala. Potem ko so v torek zasegli 45.000 kuvert z obvestili Kataloncem, da so bili izbrani za osebje na voliščih, je policija danes zasegla še več milijonov - po nekaterih navedbah celo devet milijonov - volilnih lističev, ki naj bi jih uporabili na glasovanju 1. oktobra. Našli so jih v skladišču, 45 kilometrov severno od Barcelone, poroča BBC.

Madrid prevzema tudi nadzor nad financiranjem velikega dela javnih storitev v regiji. Španski finančni minister Cristobal Montoro je v petek regionalni vladi postavil rok za ustavitev priprav na izvedbo referenduma, sicer bo centralna vlada prevzela nadzor nad velikim delom javnih financ Katalonije. Pozno v torek je Montoro podpredsedniku katalonske vlade Oriolu Junquerasu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da se je rok iztekel in nadzor nad financami v veliki meri prevzema Madrid.

Poleg tega je španska vlada zagrozila z aretacijo županov, ki naj bi sodelovali pri referendumu. Tovrstno namero je izrazili več kot 700 županov oz. več kot dve tretjini. Oblasti so jih že začele klicati na zaslišanja, ki so se jih prvi med njimi udeležili v torek.

Nove aretacije separatistov

Spor med Madridom in Barcelono se je približno teden in pol pred predvidenim glasovanjem o neodvisnosti Katalonije zaostril. Oborožene enote španske policije Guardia Civil, ki delujejo pod okriljem španskega notranjega in obrambnega ministrstva, so po poročanju španskih medijev okoli 8. ure prispele na sedeže katalonskih ministrstev za gospodarstvo, zunanje zadeve, delo in socialne zadeve. Preiskali so tudi sedež radikalne leve stranke CUP, ki v parlamentu podpira separatistično vlado in aktivno sodeluje tudi pri pripravi referenduma.

Iskali naj bi raznovrstno gradivo za glasovanje 1. oktobra, poleg tega pa so aretirali 14 uradnikov regionalne vlade, ki jo vodijo separatisti. Med njimi je tudi desna roka podpredsednika regionalne vlade Oriola Junquerasa, Josep Maria Jove. Razlogi za aretacije niso bili nemudoma znani, je pa španska vlada zagrozila s kazenskim pregonom uradnikov, ki bodo sodelovali pri pripravi referenduma.

Predsednik civilnodružbene organizacije Katalonska narodna skupščina, ki se zavzema za neodvisnosti Katalonije, Jordi Sanchez je zaradi aretacij prek Twitterja pozval k "mirnemu uporu" proti operaciji. "Napočil je čas - uprimo se mirno; pojdimo ven in branimo svoje institucije," je zapisal.

Več tisoč protestnikov je nato od jutranjih ur dalje zasedlo ulico Gran Via v bližini Jovejevega urada in območja pred drugimi vladnimi uradi. Pri tem so nosili katalonske zastave in vzklikali gesla v podporo referendumu in neodvisnosti, kot so "Neodvisnost", "Okupacijske sile ven!" in "Glasovali bomo, da bomo svobodni". Prišlo je tudi do napetosti in prerivanj med protestniki in policisti.

Na ukrepanje španske policije se je ostro odzval predsednik regionalne vlade Carles Puigdemont, ki je po kriznem zasedanju vlade ocenil, da je španska vlada prestopila "rdečo črto" in "de facto razveljavila samovlado Katalonije" ter "uvedla izredne razmere". Madrid je tudi obtožil "razveljavitve in zatiranja" svoboščin. V nameri po izvedbi referenduma ostajajo neomajni.

Na današnje dogajanje se je med drugim odzval nogometni klub Barcelona, ki je obsodil ukrepanje Madrida kot napad na "demokracijo, svobodo mnenja in pravico do samoodločbe".

Separatistične stranke v Kataloniji so na regionalnih volitvah septembra 2015 osvojile 47,6 odstotka glasov, s čimer so si v parlamentu zagotovile tesno večino 72 od skupno 135 sedežev. V začetku meseca so sprejele zakon o organizaciji referenduma, ki ga je špansko ustavno sodišče kmalu razveljavilo.

Ankete sicer kažejo, da je približno 7,5 milijona prebivalcev Katalonije razdeljenih glede neodvisnosti. Anketa, ki jo je julija naročila regionalna vlada, je pokazala, da neodvisnost podpira 41,1 odstotka Kataloncev, nasprotuje pa ji 49,4 odstotka.

Več kot 70 odstotkov jih sicer želi referendum, na katerem bodo odločali o tem vprašanju. Napoved referendumskega izida je glede na glasove tistih, ki so v anketi izrazili namero, kako bodo glasovali, nekaj več kot 62-odstotna podpora neodvisnosti, še izhaja iz julija objavljene ankete inštituta Centre d'Estudis d'Opinio.