REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako Trumpa rešiti obtožb o vojnih zločinih v Iranu? Pentagon ima načrt

Kako Trumpa rešiti obtožb o vojnih zločinih v Iranu? Pentagon ima načrtAli veste, kaj je vojni zločin? Imeti jedrsko orožje, je Trump povedal novinarjem, potem ko je Iranu zagrozil z »uničenjem celotne (iranske) civilizacije«. Vir: Posnetek zaslona, X

Pentagon širi seznam iranskih energetskih lokacij, ki jih lahko bombardira, da bi vključil tiste, ki oskrbujejo z gorivom in elektriko tako civiliste kot vojsko, kar je verjetna rešitev, če bo Trumpov režim obtožen vojnih zločinov zaradi napada na osnovno, civilno infrastrukturo.

Politico poroča, navajajoč vire, da vojni načrtovalci pregledujejo seznam, saj ameriška in izraelska vojna letala po petih tednih neprekinjenih napadov na iranske vojaške in civilne lokacije iščejo nove tarče v primeru neuspeha med dvotenedskim premirjem.

Dvojni namen tarč bi jih naredil legitimne, so povedali uradniki Pentagona.

Predsednik Donald Trump se je namreč znašel v težavah, ker Združenim državam zmanjkuje strateško pomembnih lokacij za napad v Iranu, oblasti v Teheranu pa zelo učinkovito dušijo svetovno gospodarstvo s svojo blokado Hormuške ožine.

Trump bi lahko poslal kopenske enote in odprl vrata podaljšani dolgotrajni vojni, ki je že tako nepriljubljena v ameriški javnosti.

Lahko pa bi ciljal na civilno infrastrukturo, kar je kršitev mednarodnegam prava, in se soočil z obtožbami zaradi vojnih zločinov. Nova možnost – ki jo je uporabil tudi Izrael – bi lahko ponudila izhod.

Trump je namreč v torek zagrozil, da bo »do jutrišnje polnoči vsak most v Iranu zdesetkan, da bo vsaka elektrarna v Iranu uničena, da bo gorela, eksplodirala in nikoli več ne bo uporabljena.«

Njegova izjava je v Pentagonu sprožila razpravo o »veljavnosti« Trumpove utemeljitve, še posebej, ker je grozil, da bo pod ameriškimi bombami umrla celotna (perzijska) civilizacija.

Problem je, kje potegniti mejo med vojaškimi in civilnimi cilji, kot so naprave za razsoljevanje vode, ki bi jih lahko šteli za cilje, saj tudi vojska potrebuje pitno vodo.

Spomnimo, Trump je v torek zvečer zagrozil, da bo začel napade na celotno infrastrukturo, če Iranci ne bodo dosegli dogovora z ZDA.

Samo Američani so med svojo agresijo na Iran zadeli več kot 13.000 ciljev, kažejo podatki ameriškega centralnega poveljstva.

Med ostalim – tudi sinagogo številne judovske skupnosti v Iranu.

Judovske skupnosti, ki obsoja Izrael in podpira Teheran.

Nenazadnje, v Iranu uživajo vse manjšinske pravice, ki jih denimo Palestinci nimajo ne v Izraelu, ne na Zahodnem bregu in še posebej ne v Gazi, saj judovska skupnost ima v Iranu, med ostalim - svoje šole in tudi sedež v parlamentu.

Ameriško-izraelska kampanja bombardiranja torej ni prizanesla sinagogam v Iranu, je pa delno prizanesla oskrbi države z elektriko in gorivom.

Toda, ker so v Beli hiši naraščale frustracije zaradi iranske zavrnitve kapitulacije, se je seznam ciljev razširil.

»Veste, kaj je vojni zločin?

Imeti jedrsko orožje,« je Trump povedal novinarjem, potem ko je zagrozil, da bo uresničil grožnjo, da bo zbrisal Iran z obličja Zemlje.

»Dovoliti bolni državi z motenim vodstvom, da ima jedrsko orožje, je vojni zločin,« je pojasnil ameriški predsednik.

Ženevska konvencija, ki opredeljuje mednarodno humanitarno pravo, dovoljuje manever, kadar mesta napada uporabljajo tako vojska kot civilisti.

Toda pri sestavljanju novega seznama ciljev z dvojnim namenom je še ena, ne majhna težava – vojni minister Pete Hegseth je lani zdesetkal oddelke Pentagona, ki naj bi pomagali pri načrtovanju napadov, izbiri ciljev in preprečevanju civilnih žrtev.

Tudi prihodnjih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek