torek, 11. februar 2025 leto 30 / št. 042
Kako se je kalilo jeklo: Američani bi radi izdelovali ledolomilce, a ne vedo, kako

13,3 milijarde dolarjev vreden program za zaščito interesov ZDA na Arktiki je naletel na stari industrijski izziv: rezanje in oblikovanje debelega, kaljenega jekla.
Ameriški uradniki si prizadevajo nabaviti nove polarne ledolomilce, ker je enemu od samo dveh, ki ju trenutno uporablja Obalna straža ZDA, potekla življenjska doba, drugega, ki je dodeljen Arktiki, pa vsako zimo potegnejo na suho.
Dobava prvega novega ledolomilca je že prestavljena z leta 2024 na leto 2028, saj se oblikovalci, inženirji in varilci spopadajo z nečim, česar ZDA niso naredile že desetletja: Poskušajo doseči zanesljivo oblikovanje kaljenega jekla debeline več kot palca (približno 2,5 centimetra) v ukrivljeni, ojačani trup ladje, piše Wall Street Journal.
USA struggling to make icebreaker ships because there are no skilled manufacturing people who can (1) make hardened steel and (2) turn it into curved plates.
— S.L. Kanthan (@Kanthan2030) September 18, 2023
Call China or Russia — they have the expertise. But you need humility and a new attitude!
https://t.co/fdt5AfKbZP
Ameriška Obalna straža že od leta 1976 ni splovila novega težkega ledolomilca, kar pomeni, da se morajo ameriški ladjedelniki znova naučiti načrtovati in zgraditi specializirano plovilo, pravijo predstavniki industrije in vlade ZDA.
Tehnični izziv pri delu s specialnim jeklom je bil še večji zaradi pomanjkanja delovne sile v celotni industriji in pandemije koronavirusa.
Umik arktičnega morskega ledu zaradi podnebnih sprememb paradoksalno povečuje potrebo po ledolomilcih in drugih plovilih, ki lahko obvladajo težke razmere v Arktičnem oceanu in okoli njega, pravijo uradniki.
Američani so še posebej nervozni, ker se promet ruskih (pa tudi kitajskih) ladij v severnih delih sveta povečuje.
— Sewer (@XQuadrO32) September 17, 2023
Za Obalno stražo, vejo oboroženih služb, ki je del Ministrstva za domovinsko varnost ZDA, je cilj zgraditi nov razred oboroženih ledolomilcev – imenovanih polarni varnostni rezalniki –, ki bi lahko obvladali težave, ki segajo od okoljskih katastrof do strateških spopadov v ledenih vodah.
Po podatkih vladnega Urada za odgovornost so se skupni ocenjeni stroški programa v letu 2021 zvišali na 13,3 milijarde dolarjev z 9,8 milijarde v letu 2018.
Ledolomilec Healey (video posnetek zgoraj), ki se uporablja v znanstvene namene in je običajno namenjen raziskovanju Arktike, mora vsako leto na popravilo in remont v Kaliforniji ali Washingtonu.
Drugi, težki ledolomilec Polar Star (video posnetek spodaj), se bliža že koncu svoje življenjske dobe.
Za primerjavo, Rusija ima več kot 30 ledolomilcev (domneva se, da najmanj 36), primernih za Arktiko, se pritožuje ameriška Obalna straža, Kitajska pa štiri, vključno z dvema raziskovalnima ledolomilcema, ki se redno pojavljata na severu.
Ameriški uradniki trdijo, da v resnici gre za strateške ladje, Peking pa da znanost poganja kitajske arktične ambicije.
Russia is leaving the Barents/Euro-Arctic Council, the Russian Ministry of Foreign Affairs announced.
— Sprinter (@Sprinter99800) September 18, 2023
The Arctic Council is a high-level intergovernmental forum that addresses issues facing Arctic governments and the indigenous peoples of the Arctic. Eight countries that have… pic.twitter.com/tA7MZnP6Uu
Rusija in Kitajska krepita sodelovanje tako v Beringovem morju kot na Arktiki.
Tudi Indija se pripravlja na gradnjo svojega prvega ledolomilca v sodelovanju z - Rusijo:
Breaking the Ice: India Eyes Joint Venture with Russia for Non-Nuclear Icebreakers and Arctic Training https://t.co/zJiK90ehkZ via @frontierindia - World News briefs
— Frontier India (@frontierindia) September 16, 2023
»Moramo povečati prisotnost naše mornarice in Obalne straže na Arktiki in izboljšati naše odvračanje v Tihem oceanu,« je dejal senator Roger Wicker iz Mississippija, najvišji republikanec v senatnem odboru za oborožene sile.
»Brez ogromnih naložb v naše ladjedelnice in obrambno industrijsko bazo ne bomo mogli zagotoviti ameriške prevlade na področju pomorstva,« opozarja senator Wicker.
Video: ‘I Could Hardly Believe I’m Speaking These Words’: Roger Wicker Slams Chinese Advantage Over US Navy https://t.co/dJLmr9Xn6e #LiveTube
— LiveTube Alerts (@livetubealerts) September 17, 2023
Poleg zmogljivega pogonskega sistema je ključna značilnost težkega polarnega ledolomilca njegov debel trup, ki potrebuje dodatno trdoto, okvir za okrepitev oblike in gladke krivulje za manevriranje v morskem ledu, pravijo častniki Obalne straže.
Obstoječi stroji in veščine za gradnjo trupa večine čezoceanskih plovil ne zadostujejo za specializirane ledolomilce.
— SKULLCRUSHER (@x26457474) September 18, 2023
Paneli trupa zahtevajo po meri izdelano zlitino in posebno toplotno obdelavo, s postopkom oblikovanja in varjenja masivnih ukrivljenih plošč.
»Jekla z večjo trdnostjo zahtevajo zelo usposobljene ljudi,« pravi Jeff Moskaluk, višji podpredsednik SSAB Americas, dobavitelja jekla za program ledolomilcev.
»Z njim ne morete ravnati enako kot z drugim kosom jekla. Prenesti mora močne udarce,« poudarja Moskaluk.
Charting Arctic Waters: Russia and India’s Icebreaker Alliance https://t.co/HB8OBkFHbi
— GIRISH LINGANNA (@GirishLinganna) September 18, 2023
Ameriške ladjedelnice imajo poleg tehničnega izziva tudi težavo s pomanjkanjem ladjedelnikov.
Po podatkih Federal Reserve je bilo julija v ladjedelništvu zaposlenih le 154.800 ljudi.
Na vrhuncu, med drugo svetovno vojno, je industrija zaposlovala 1,3 milijona delavcev.
August 9th, 2023https://t.co/BbgOxjNVHR
— Brent Tompkins (@BrentTompkins13) September 12, 2023
»Eden od izzivov je delovna sila - pridobitev kvalificiranih varilcev,« je dejal Bob Merchant, nekdanji izvršni direktor VT Halter Marine, podjetja, ki je dobilo pogodbo za gradnjo polarnih ladij.
Vendar so pandemija in druge zamude upočasnile projektiranje in inženiring ter preprečile začetek gradnje.
Tudi nekateri ameriški generali niso navdušeni nad gradnjo ledolomilcev...
The studies are all complete (I think) but the program is facing several other challenges:https://t.co/gBxkz3Lozd
— John Ʌ Konrad V (@johnkonrad) September 12, 2023
Ko so leta 2022 v Sankt Peterburgu splovili dva velikanska ruska ledolomilca, naj bi »Halter Marine« končno začel graditi prvi ameriški ledolomilec, a je bilo podjetje, ki je bilo v lasti singapurskega državnega podjetja s kitajskimi strankami, prodano ameriškemu Bollingerju.
Ameriški ledolomilci so potrebovali večje podjetje z več viri za dokončanje projektiranja in začetek dela z jeklom, so povedali ljudje, ki poznajo ozadje te transakcije in ameriški program za prevlado v polarnih delih sveta.
Financial Times, Focus - #Russia for the first time sent two #oil tankers to #China along the Northern Sea Route through the Arctic Ocean (alternative to the #Suez_Canal, 10 days gain, risk of oil spill, icebreaker escort, #sanctions). pic.twitter.com/yzh2y8362v
— #War_in_Ukraine #Facts #Opinions #Trends #Kharkiv (@HarZizn) September 18, 2023
Šele avgusta je »Bollinger« začel s testiranjem, rezanjem in sestavljanjem jeklenih prototipnih modulov, ki bi lahko postali del novega ledolomilca, če moduli uspešno prestanejo teste.
Medtem bo podjetje zaposlovalo in usposobilo več delavcev v ladjedelnici. Gradnjo v polnem obsegu bi lahko začeli naslednje leto.
»Ponovno se učimo, kako zgraditi to vrsto ladje,« je priznal vodja programa, stotnik Obalne straže Eric Drey.
Russia sent conventional oil tankers through the Arctic for the first time, sending them to China - Financial Times
— Zlatti71 (@djuric_zlatko) September 19, 2023
We are talking about ships that are not designed to move in ice. They may travel along the Northern Sea Route due to warming temperatures. The first two such… pic.twitter.com/TEWJqMg0nN
Medtem so ruski tankerji, zahvaljujoč tudi podnebnim spremembam, dosegli nov veliki met.
Rusija je namreč prvič poslala konvencionalne naftne tankerje skozi Arktiko na Kitajsko, poroča Financial Times.
Gre za ladje, ki niso zasnovane za plovbo skozi led, toda zdaj očitno lahko potujejo po Severni morski poti zaradi segrevanja podnebja in višjih temperatur. Prva dva tovrstna tankerja sta izplula avgusta. Upoštevaje, da pot od severnega ruskega pristanišča Primorsk do Kitajske skozi Sueški prekop traja 45 dni, se je izkazalo, da jo uporaba Severne morske poti skrajša za 10 dni.