Junckerju ob zadnjem govoru o stanju EU hvala in kritika

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je z zadnjim govorom o stanju EU danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu požel tako veliko hvalo kot ostro kritiko. Evropski poslanci imajo tudi različne odgovore na vprašanje, ali je unija danes v boljšem stanju kot pred štirimi leti.

V najvplivnejši politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so Junckerja pričakovano odločno podprli. Evropa je danes precej močnejša kot pred štirimi leti in brez Junckerjeve preudarnosti, odločnosti in ljubezni do Evrope bi bilo to nemogoče, je ocenil vodja skupine EPP Manfred Weber.

Weber je v svojem nagovoru, ki je bil močno v duhu njegove kandidature za vodilnega kandidata EPP za evropske volitve, kot ključno sporočilo Junckerjevega govora izpostavil to, da je pred unijo še veliko dela. "Krize je konec, čas je za bolj združeno, demokratično in ambiciozno Evropo," je še poudaril.

"Krize še ni konec," pa meni vodja druge največje skupine, evropskih socialdemokratov (S&D), Udo Bullmann. "Smo v transformacijskem obdobju," je dejal in navedel besede papeža Frančiška, da "to ni era sprememb, temveč sprememba ere". Pozval je k bolj radikalnim politikam, ki pa jih ni podrobneje opredelil, ter pohvalil "politično vodenje" Junckerja.

Precej bolj kritičen je bil predstavnik zmernih evroskeptikov, Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Antoni Legutko: EU ni v boljšem položaju kot pred petimi leti, saj še nikdar ni bila bolj neenotna. Posvaril je pred "političnim potresom" na evropskih volitvah in Junckerju dejal: "Ste očarljiv mož, a ko sem vas danes poslušal, sem si mislil: moj bog, res živiva v različnih svetovih."

Ob tem je Legutko Junckerju očital, da je predlog za krepitev evropske mejne straže prepozen in da je zapravil veliko energije z vsiljevanjem absurdne rešitve obveznih begunskih kvot. Kritiziral pa je tudi predlog za premik od soglasja h kvalificirani večini pri nekaterih zunanjepolitičnih temah, saj da ta pomeni, da bodo nekateri bolj enakopravni kot drugi in vodi zgolj v težave.

Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je Legutkove besede o tem, kako EU še nikoli ni bila tako neenotna kot zdaj, označil za "grozljive", sicer pa je pohvalil predloge za krepitev partnerstva z Afriko ter pozval h koncu glasovanja s soglasjem v EU, saj da je to v tem trenutku glavni problem. Soglasje naj se ukine povsod, tako v zunanji politiki kot pri davkih, je predlagal.

Predstavnica Zelenih Ska Keller je opozorila, da evropske vrednote niso danost in da se je treba zanje boriti vsak dan. Konkretno pa je izpostavila potrebo po odločnejšem boju proti podnebnim spremembam, sploh v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump namenja v vesolje, namesto naprej, ter potrebo po enotnih minimalnih socialnih standardih.

Na socialno neenakost je opozorila tudi predstavnica evropske levice (GUE/NGL) Gabi Zimmer, ki je izpostavila, da se je neenakost poglobila in da deset let po izbruhu finančne krize mnogi ljudje v EU še vedno ne čutijo koristi od rasti.

Evroskeptik Nigel Farage iz Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD) je kritiziral Junckerjevo sliko "popolne EU" in izpostavil pojav nove, evroskeptične italijanske vlade, ki da je Juncker v govoru sploh ni pripoznal. Očital mu je vse več centralizacije moči ter dvojna merila, ko gre za patriotizem, češ da je evropski dober, nacionalni pa ne.

Predstavnik skrajne desnice, Evrope narodov in svobode (ENF) Nicolas Bay meni, da komisija pooseblja vse tisto v EU, česar so ljudje siti. Junckerju je očital netransparentnost na primeru napredovanja Martina Selmayrja, nedemokratičnost na primeru izjave komisarja Güntherja Oettingerja, da bodo finančni trgi Italijane že naučili, kako voliti, ter kaznovalni pristop do Poljske, Madžarske in Velike Britanije.