REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Iz bruseljske norišnice: Borrell želi evropske vojaške ladje pred Tajvanom, bodo kmalu kitajske v Rokavskem prelivu?

Iz bruseljske norišnice: Borrell želi evropske vojaške ladje pred Tajvanom, bodo kmalu kitajske v Rokavskem prelivu?Josep Borrell želi evropske vojaške ladje poslati v morje, ki ga Kitajska smatra za svoje. Gre za novo izzivanje, ki se bo slabo končalo - za Evropsko unijo. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je v prispevku za francoski časnik Journal Du Dimanche evropske mornarice pozval, naj patruljirajo v Tajvanski ožini, ki ločuje Ljudsko republiko Kitajsko od kitajskega otoka Tajvan, saj se to področje »tiče EU gospodarsko, trgovsko in tehnološko«.

Po prepričanju »zunanjega ministra« EU Josepa Borrella bi mornarice s patruljiranjem Tajvanske ožine pokazale zavezanost Evrope k svobodi plovbe.

Zadeva pa seveda ni tako enostavna – ožina je glede na dejstvo, da Tajvan v skladu z mednarodnim pravom pripada Kitajski - del ozemeljskih voda Kitajske.

Bolj pronicljivi komentatorji predlog Borrella že opisujejo kot najnovejšega iz bruseljske norišnice.

Josep Borrell želi torej evropske vojaške ladje poslati v morje, ki ga Kitajska smatra za svoje.

Gre za novo izzivanje, ki se bo slabo končalo - za države Evropske unije.

Še posebej zato, ker bo Peking do novih ladij vojaško brezzobe EU ravnala celo bolj ostro kot v primeru ameriških...

Bolj pronicljivi komentatorji predlog Borrella že opisujejo kot najnovejšega iz bruseljske norišnice.

V tej ožini je kitajska vojska nazadnje v začetku aprila izvedla obsežne vaje, ki so sledile srečanju tajvanske predsednice Tsai Ing-wen s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevinom McCarthyjem v Kaliforniji.

ZDA, ki formalno še vedno priznavajo Tajvan za del Kitajske se od teh svojih zavez vse bolj oddaljujejo. Poigravajo se tudi z idejo po priznanju neodvisnosti Tajvana in vojaški intervenciji, ki bi naj »zaščitila« otok.

Šef evropske diplomacije je že v četrtek v Evropskem parlamentu poudaril, da je potrebno zavrniti ukrepanje proti Tajvanu ne samo iz moralnih, pač pa tudi gospodarskih razlogov, pri tem pa omenil pomen Tajpeja v proizvodnji najnaprednejših polprevodnikov.

Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok še naprej obravnava kot del svojega ozemlja.

K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Ši Đinping.

Borrell je prepričan, da bi plutje evropskih ladij v Tajvanski ožini pripomoglo k ohranitvi »mirnega statusa quo« na otoku.

SCMP - karikatura odnosov ZDA do Tajvana
SCMP - karikatura odnosov ZDA do Tajvana. Vir: Posnetek zaslona

EU sicer še naprej gleda na Kitajsko kot na »partnerico, konkurentko in tekmico hkrati«, v skladu s svojo strategijo, sprejeto leta 2019, je zapisal Borrell.

Uradnik EU se je zavezal, da bo zamisel o izvajanju patrulj predstavil zunanjim ministrom bloka v ponedeljek, ko naj bi se sestali, da bi razpravljali o politiki Bruslja do Pekinga.

»Glede Tajvana je naše stališče preprosto in dosledno. Po našem mnenju obstaja samo ena Kitajska. Ampak ne brezpogojno. In zagotovo ne z uporabo sile,« je zapisal Borrell in zatrdil, da »velika večina Tajvancev verjame, da je [ohranjanje] mirnega statusa quo najprimernejša rešitev.«

Uradnik EU se je zavezal, da bo zamisel o izvajanju patrulj predstavil zunanjim ministrom bloka v ponedeljek, ko naj bi se sestali, da bi razpravljali o politiki Bruslja do Pekinga.

Obenem je priznal, da bi morale biti patrulje postavljene previdno, države EU pa bi morale »biti previdne pred provokacijami in pretiravanjem.«

Predlog je podoben ameriški praksi tako imenovanih patrulj »svobode plovbe«, ki vključujejo vojaška plovila, ki se redno pošiljajo v Tajvansko ožino, Južno kitajsko morje in druge regije.

Patrulje so že dolgo problem v dvostranskih odnosih med Washingtonom in Pekingom, pri čemer je slednji trdil, da ta praksa samo spodbuja napetosti, namesto da bi pomagala prinesti »stabilnost« spornih vodnih poti.

Borrell je v svojem govoru poudaril, da v zunanji politiki EU s pluralizmom ne bo težav - dokler bodo države navzven govorile na »isti valovni dolžini«, s čemer je uvedel nekakšno načelo »demokratičnega centralizma« znanega iz časa komunizma.

Pobuda o evropskih patruljah v Tajvanski ožini je skrajno nevarna in netaktna; na Kitajskem bo seveda oživila razprave o »stoletju ponižanja«, ki ga je kitajska doživela predvsem zaradi evropskega imperializma.

Primerjava. Vir: Posnetek zaslona

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je Borrellu že vrnila žogico in vprašala, ali ni morda potemtakem čas, da mornarice zahodnoazijskih držav pričnejo patruljirati – v Evropi, v Rokavskem prelivu?

In to ni tako nemogoče, kot se še danes zdi.

Kdor ne verjame, naj si ogleda graf, ki prikazuje število vojaških ladij, ki bodo zgrajene v ZDA in na Kitajskem v naslednjih letih…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek