Italiji se po volitvah obeta obdobje nestabilnosti

Italiji se po nedeljskih parlamentarnih volitvah obeta obdobje nestabilnosti. Zmaga se namreč nasmiha desnosredinskemu zavezništvu Silvia Berlusconija, ki pa, kot kažejo ankete, ne bo zbralo zadostne podpore za samostojno vladanje. Analitiki ocenjujejo, da bo volilni izid najverjetneje odvisen od udeležbe.

Vodja desnosredinskega zavezništva, ki ga sestavljajo Naprej Italija, Bratje Italije in Liga, in večkratni nekdanji premier Berlusconi je glas oddal v Milanu. Na volišču ga je pričakal protest feministične aktivistke, ki je razgaljenih prsi vzklikala slogane proti 81-letnemu medijskemu mogotcu, na kar so jo odstranili iz prostorov.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je volil dopoldne v Palermu, sedanji premier iz vrst socialdemokratov Paolo Gentiloni pa v Rimu. Vodja Demokratske stranke (PD) in nekdanji premier Matteo Renzi je glas oddal v Firencah, kjer je med letoma 2009 in 2014 županoval, premierski kandidat Gibanja petih zvezd Luigi di Maio pa v svojem rojstnem kraju Pomigliano blizu Neaplja.

Zaradi novega volilnega sistema, ki naj bi učinkoviteje preprečeval goljufije, in z njim povezanega varnostnega preverjanja, so pred številnimi volišči nastale dolge vrste. "Čakati moramo celo uro, na prejšnjih volitvah je trajalo največ 15 minut," je dejal eden od volivcev. Zaskrbljenost zaradi tega je izrazil tudi Berlusconi. "Zelo dolgo traja. Bojim se, da bodo vrste dolge tudi zvečer, in skrbi me, da nekateri morda sploh ne bodo mogli voliti," je dejal sredi dneva.

Z nekaterih volišč so že prej poročali o težavah z glasovnicami z napačno napisanimi imeni nekaterih kandidatov ali natisnjenimi napačnimi simboli. V Palermu so tako morali v noči na danes na novo natiskati 200.000 glasovnic, posledično pa so morali volišča odpreti z veliko zamudo. Milijon glasovnic za senatne volitve so morali na novo natiskati tudi v Trentu na Južnem Tirolskem, ker je v imenu enega od kandidatov manjkala črka.

Nedeljske italijanske volitve je opazovalo 36 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pod vodstvom švedske poslanke Margarete Cederfelt. Posebej podrobno so spremljali potek volitev na jugu Italije, kjer so bojazni, da bi mafija lahko vplivala na volivce.

Zmaga se nasmiha Berlusconijevemu desnosredinskemu zavezništvu, ki pa, kot kažejo ankete, ne bo zbralo zadostne podpore za samostojno vladanje. Ker bo katerakoli stranka ali zavezništvo težko oblikovalo koalicijo, se Italiji obeta obdobje nestabilnosti.

Socialdemokrati so se dogovorili za levosredinsko zavezništvo s proevropsko stranko Več Evrope nekdanje zunanje ministrice Emme Bonino, Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP) in sredinsko Državljansko ljudsko listo ministrice za zdravje Beatrice Lorenzin.

Za sedeže v senatu in poslanski zbornici v Rimu se poteguje tudi šest kandidatov iz vrst slovenske manjšine v Italiji. Med njimi ima možnosti za izvolitev le Tatjana Rojc, a je tudi njen sedež v senatu odvisen predvsem od uspeha Demokratske stranke.

Na tokratnih volitvah naj bi glasovalo tudi rekordno število Italijanov v tujini. Volilno pravico jih ima 4,3 milijona, kar je 700.000 več kot na zadnjih volitvah leta 2013, po pošti pa bodo izvolili 12 predstavnikov v poslanski zbornici in šest v senatu.

Med Italijani v tujini so tudi pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji. Za sedež v spodnjem domu parlamenta se med drugim poteguje direktor koprskega pokrajinskega muzeja Luka Juri.

Novi parlament v Rimu naj bi začel z delom 23. marca.