Iraški Kurdi na referendumu prepričljivo za lastno državo

Več kot 90 odstotkov iraških Kurdov, ki so v ponedeljek oddali svoj glas na referendumu o neodvisnosti, si želi svoje države, kažejo prvi izidi, ki jih je objavila volilna komisija v prestolnici iraškega Kurdistana Erbil. Udeležba na referendumu je bila 72-odstotna. Končni referendumski izidi naj bi bili znani v treh dneh.

Destabilizacija?

kurdistanska-delavska-stranka.jpg

Pravico oddati svoj glas na več kot 2000 voliščih je imelo v ponedeljek 5,6 milijona ljudi. Referendum je potekal tako v Kurdistanu kot tudi na območjih, ki so v središču spora med oblastmi v Bagdadu in Erbilu, med drugim v z nafto bogati pokrajini Kirkuk. Po zaprtju večine volišč ob 19. uri po lokalnem času (18. uri po srednjeevropskem času) so številni Kurdi pozno v noč praznovali na ulicah Erbila. Predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani se je za izvedbo referenduma, ki sicer ni pravno zavezujoč, odločil kljub močnemu pritisku tako iz Bagdada kot iz sveta, naj ga prekliče oziroma vsaj preloži na kasnejši čas. Referendumu še posebej nasprotujeta sosednja Iran in Turčija, ki imata številčne kurdske skupnosti na svojih ozemljih in se bojita, da bo referendum okrepil njihove separatistične težnje. Tudi Združeni narodi so posvarili, da utegne referendum voditi v nevarno destabilizacijo.

Iz Bagdada so Erbilu v minulih dneh jasno sporočili, da je referendum zanje protiustaven in pravno ničen ter da bodo uporabili vsa sredstva, da zaščitijo enotnost in ozemeljsko celovitost Iraka. Iraški podpredsednik Nuri al Maliki je v ponedeljek ponovil, da pomeni referendum "vojno napoved enotnosti iraškega naroda". Iraški parlament je medtem sprejel resolucijo, s katero od premierja, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, zahteva, naj pošlje vojsko na vsa območja, nad katerimi je Kurdistan leta 2003 prevzel nadzor.

ZDA razočarane

V ameriškem State Departmentu so v ponedeljek izrazili "globoko razočaranje" ob odločitvi kurdske regionalne vlade, da se glasovanje izvede. "Enostranski referendum bo močno zapletel odnos regionalne vlade Kurdistana z oblastmi tako v Iraku kot v sosednjih državah (...) Zgodovinski odnos ZDA z ljudmi iraškega Kurdistana se zaradi današnjega nezavezujočega glasovanja ne bo spremenil, a verjamemo, da bo ta korak še okrepil nestabilnost in stiske kurdistanske regije in njenih ljudi," so zapisali v Washingtonu.

Barzani sicer poudarja, da referendumu ne bo sledila hitra razglasitev državnosti in da je pripravljen na pogovore z Bagdadom, ki lahko trajajo tudi dve leti. Prav tako vztraja, da si želijo dobrih odnosov s sosednjimi državami in stabilnosti v regiji.