Hrvaška vlada z rebalansom proračuna krpa luknjo v zdravstvu

Hrvaška vlada je danes sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna in predlog proračuna za prihodnje leto. Prerazporedili bodo 1,6 milijarde kun (216 milijonov evrov), največ, 1,1 milijarde kun (148 milijonov kun), bodo namenili zdravstvu, ki ima 8,2 milijarde kun (1,1 milijarde evrov) dolgov.

Hrvaški minister za finance Zdravko Marić je povedal, da za letos pričakujejo 3,2-odstotno gospodarsko rast in da je bila letošnja turistična sezona nad pričakovanji. Tako letos načrtujejo 122,4 milijarde kun proračunskih prihodkov, kar je za približno 800 milijonov kun (108 milijonov evrov) več od sprva načrtovanih.

Proračunske odhodke bodo letos skrčili z načrtovanih 128,4 milijarde kun na 126,8 milijarde kun (16,7 milijarde evrov), je dejal Marić. Povedal je, da gre večinoma za varčevanja na področju posameznih ministrstev in da bodo večino sredstev prerazporedili na postavke ministrstva za zdravstvo.

Ob tem bodo ministrstvu za znanost in izobraževanje namenili dodatnih skoraj 175 milijonov kun (23,6 milijona evrov), ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo 90 milijonov kun (12,1 milijona evrov), za nadomestila za škodo ob letošnjih naravnih nesrečah pa 80 milijonov kun (10,8 milijona evrov).

Letošnji primanjkljaj naj bi po prvotnem načrtu dosegel 5,6 milijarde kun oz. 1,6 odstotka BDP, a je Marić poudaril, da bo ta znova rekordno nizek in da se bo oblikoval znotraj enega odstotka.

Za prihodnje leto je predviden proračunski primanjkljaj v višini 0,5 odstotka BDP, je ob predstavitvi predloga proračuna za leto 2018 povedal Marić. Ta temelji na predvideni krepitvi BDP za 2,9 odstotka. Prihodkov naj bi bilo 129 milijard kun, kar je nekaj več kot šest odstotkov več kot letos, izdatkov pa 133,3 milijarde kun.

Največ prihodkov ministrstvo za finance pričakujejo iz naslova davkov, ki naj bi se zvišali za 3,4 odstotka, načrtujejo tudi 13,8 milijarde kun prilivov iz naslova evropskih sredstev.

Po Marićevih besedah vlada krči tudi javni dolg za približno tri odstotke letno ter pričakuje, da bo javni dolg do leta 2020 pod 70 odstotkov BDP.