REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Grabar-Kitarovićeva podprla protiimigrantsko politiko Orbana in Salvinija

Grabar-Kitarovićeva podprla protiimigrantsko politiko Orbana in SalvinijaHrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitrović, foto: STA

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v pogovoru za avstrijski časnik Kleine Zeitung dejala, da ne more obsojati protiimigrantske politike madžarskega premierja Viktorja Orbana in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija. Ocenila je, da se nacionalizem v Evropi krepi zaradi "zunanjih nevarnosti".

V pogovoru, ki so ga naslovili z Evropa je bila preveč sproščena in naivna, je Grabar-Kitarovićeva ocenila, da "Evropa ni imela strategije za sprejem migrantov, ki jim nihče ni pojasnil, kaj se od njih pričakuje". Na podlagi lastnih izkušenj med obiski v Afganistanu je ocenila, da niso vsi migranti, ki prihajajo v Evropo "demokratično razpoloženi" ter omenila podrejeni položaj žensk v Afganistanu.

 Na podlagi lastnih izkušenj med obiski v Afganistanu je ocenila, da niso vsi migranti, ki prihajajo v Evropo "demokratično razpoloženi" ter omenila podrejeni položaj žensk v Afganistanu.

Novinarje je zanimalo mnenje hrvaške predsednice o protiimigrantski politiki madžarskega premierja Orbana in italijanskega notranjega ministra Salvinija. Poudarila je, da ne more "obsojati ne Madžarske, ne Italije". "Evropa ne more na svojih ramenih nositi bremena revščine celotnega sveta," je dejala v pogovoru, ki je bil objavljen v začetku tedna med dvodnevnim uradnim obiskom avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna na Hrvaškem.

Madžarski premier Viktor Orbana in italijanski notranji minister Matte Salvini

Na vprašanje, zakaj ima nacionalizem vse več pristašev v Evropi, je odgovorila, da se "družbe branijo pred zunanjimi nevarnostmi". "Namesto da bi se posvetili razvojni politiki, smo dovolili, da 1,2 milijona ljudi pride v Evropo, predvsem mladih in močnih, medtem ko so ženske in otroci, ter tisti, ki niso imeli moči, ostali v svojih domovinah," je izjavila.

Namesto da bi se posvetili razvojni politiki, smo dovolili, da 1,2 milijona ljudi pride v Evropo, predvsem mladih in močnih, medtem ko so ženske in otroci, ter tisti, ki niso imeli moči, ostali v svojih domovinah," je izjavila.

Zatrdila je tudi, da muslimani na Hrvaškem živijo v strahu. Kot je pojasnila, se je pred kratkim pogovarjala z zagrebškim muftijem Azizom Hasanovićem, ki je, kot je dejala, "popolnoma utrujen zaradi prizadevanj, da bi migrante vključil v hrvaško muslimansko skupnost, ki je integrirana v hrvaško družbo".

Ko gre za radikalni nacionalizem na Hrvaškem je povedala, da je "jezna" zaradi takšnih vprašanj. "Desetletja je nam Hrvatom bilo prepovedano, da izrazimo svoje poreklo. Namesto, da povemo 'Sem Hrvat', smo morali povedati 'Sem s Hrvaške'. Kdor bi izrazil svoj nacionalni ponos, mu je grozil zapor," je dejala.

Ni zanikala, da na Hrvaškem obstajajo "levi in desni skrajneži", a je ocenila, da ne predstavljajo nevarnosti za hrvaško demokracije. Menila je, da je Hrvaška ena od liberalnejših držav Evropske unije.

Ni zanikala, da na Hrvaškem obstajajo "levi in desni skrajneži", a je ocenila, da ne predstavljajo nevarnosti za hrvaško demokracije. Menila je, da je Hrvaška ena od liberalnejših držav Evropske unije.

Grabar-Kitarovićeva je tudi dejala, da je odrasla "v komunizmu" ter da si ni želela nič drugega, kot iz njega izstopiti. "Hotela sem biti svobodna. Hotela sem imeti možnost, da lahko v trgovini izbiram med različnimi vrstami jogurtov ter da mi ni treba oblastem sporočiti, koliko kruha bom potrebovala naslednji teden," je še dejala 51-letna hrvaška predsednica.

Pogovor Grabar-Kitarovićeve je spodbudil veliko odzivov na družbenih omrežjih na Hrvaškem, pa tudi številne satirične komentarje na izjave o njenemu življenju v času nekdanje Jugoslavije. Med drugim so spomnili, da je Grabar-Kitarovićeva zadnji letnik srednje šole opravila v ZDA v okviru ameriško-jugoslovanske izmenjave.