Francoski javni uslužbenci z množično stavko proti Macronovim načrtom

Več tisoč francoskih javnih uslužbencev je danes s protestom izrazilo "globoko nestrinjanje" z napovedjo predsednika Emmanuela Macrona, da bodo v javnem sektorju zamrznili plače in ukinili 120.000 delovnih mest, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Stavko je podprlo vseh devet sindikatov javnega sektorja, ki zastopajo 5,4 milijona uslužbencev.

Devet sindikatov je prvič v desetih letih združilo moči in svoje člane družno pozvalo k enodnevni stavki in demonstracijam po celi državi, poroča agencija. Gre sicer za četrti krog protestov v zadnjem mesecu proti 39-letnemu predsedniku, s katerimi Francozi izražajo nestrinjanje z napovedanimi reformami. Ob tem nad odzivi francoske vlade bdijo evropski zavezniki in investitorji.

Kot še poroča AFP, je bilo nestrinjanj v preteklosti več, a se je dosedanjih protestov udeleževalo manj ljudi. Predstavnik francoske vlade za javnost Christophe Castaner je za televizijo France 2 v spravljivem tonu dejal, da je bilo mobiliziranih veliko ljudi in da je prav, da slišijo njihove skrbi.

Premier Edouard Philippe je medtem v ponedeljek dejal, da vlada ne bo popuščala, je pa javnim uslužbencem zagotovil, da niso necenjeni.

Čeprav so k stavki pristopili vsi veliki sindikati, večjih motenj v železniškem prometu ali v šolah ni bilo zaznati. Z mesta je po besedah ministrstva za izobraževanje odkorakalo 17,5 odstotka učiteljev, sindikati pa navajajo precej večje številke, govorijo o 35- do 50-odstotni odsotnosti učiteljev.

Zaradi stavke je bilo sicer preventivno odpovedanih okoli 30 odstotkov letov v in iz Pariza ter drugih večjih mest, k stavki pa so svoje člane prvič po letu 2009 pozvali tudi sindikati v zdravstvu. Največje demonstracije pričakujejo v popoldanskih urah v Parizu.

Do protestov prihaja po tem, ko je Macron, ki ga kritiki označujejo za predsednika bogatih, izrazil več nespoštljivih opazk na račun nezadovoljnih delavcev. Med drugim so v zadnjem mesecu stavkali upokojenci in vozniki tovornjakov. Regionalne vlade so prav tako nezadovoljne z dejstvom, da je Pariz njihovo financiranje oklestil za 450 milijonov evrov.

Macron sicer načrtuje, da bo v javnem sektorju zamrznil plače, povečal davke in v prihodnjem letu ukinil 1600 delovnih mest v javnem sektorju in do leta 2020 skupaj 120.000. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da se je podpora Macronu v zadnjem času nekoliko okrepila, potem ko je poleti strmoglavila na 30 odstotkov.