Evroskupina s svežnjem odločitev o Grčiji, ki se postavlja na lastne noge

Finančni ministri držav v območju evra bodo danes v Luksemburgu sprejeli pomemben sveženj odločitev o Grčiji, ki se po osmih letih tuje pomoči počasi le postavlja na lastne noge. Najtrši oreh bo vprašanje, kako zagotoviti zmanjšanje ogromnega grškega dolga.

Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 273,7 milijarde evrov pomoči v treh programih, zadnji se izteče 20. avgusta. Vsem je v interesu, da se država postavi na lastne noge in ta denar tudi vrne.

Sveženj, ki ga bodo sprejeli ministri, med njimi slovenska ministrica Mateja Vraničar Erman, bo sestavljen iz treh gradnikov: zadnjega obroka v okviru programa pomoči in denarne rezerve za naprej, ukrepov za zmanjšanje dolga in nadzora po koncu programa pomoči.

Zadnji finančni obrok naj bi znašal od 11 do 12 milijard evrov. Poleg tega je v načrtu še posebna denarna rezerva okoli 20 milijard evrov, ki naj bi Grčiji omogočila kritje finančnih potreb do začetka leta 2020.

Najtrši oreh bo opredelitev ukrepov za zmanjšanje ogromnega grškega javnega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).

Med možnostmi omenjajo podaljšanje ročnosti posojil, da evropski reševalni sklad ESM odkupi draga posojila IMF, "finančni bonus" štirih milijard evrov do leta 2022 iz dobičkov, ki so jih imele članice EU od preteklih posojil državi, ter vezavo odplačevanja dolga na rast.

Slovenska stran že vseskozi izpostavlja zavezo območja evra, da bo pri morebitnih ukrepih za lajšanje grškega dolga upoštevalo nadpovprečno izpostavljenost Slovenije pri pomoči Grčiji.

V Bruslju poudarjajo, da bo Grčija potrebovala strožji mehanizem nadzora po izteku programa, kot so ga druge članice, ki so potrebovale finančno pomoč. A obenem izpostavljajo, da to ne bo četrti program pomoči.

Drugi del sestanka, ki bo v razširjeni sestavi - vse članice razen Velike Britanije - bo namenjen prenovi območja evra, ki bo sicer tudi pomembna tema na vrhu unije prihodnji teden.