Evropska državljanska pobuda Minority SafePack uspešna z več kot milijon zbranih podpisov

Evropski državljanski pobudi Minority SafePack je uspelo doseči potrebnih milijon podpisov in to šest dni pred iztekom pobude. Doslej je pobuda zbrala milijon in 46.690 popisov. Zbiranje podpisov sicer poteka do 3. aprila. Med države, ki so dosegle predvideno kvorum, se je vpisala tudi Slovenija s 6228 podpisi.

Glavni cilj pobude je, da EU sprejme niz pravnih aktov za izboljšanje zaščite oseb, ki pripadajo narodnim in jezikovnim manjšinam, ter okrepitev kulturne in jezikovne raznolikosti. To naj bi vključevalo tudi politične ukrepe na področju regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in kulture, regionalne politike, sodelovanja, enakosti, avdiovizualnih ter drugih medijskih vsebin, pa tudi regionalne pomoči.

Za uspeh pobude je bilo potrebno v vseh članicah EU do 3. aprila zbrati milijon podpisov, hkrati pa vsaj v sedmih državah preseči določen prag števila podpisov. Slednje se je do danes zgodilo v desetih državah, kot je razvidno iz spletne strani pobude.

Evropska državljanska pobuda je instrument neposredne demokracije, ki je bila v EU uvedena z lizbonsko pogodbo leta 2012. V primeru da pobudo, ki jo predlaga kakšna skupina državljanov, podpre več kot milijon državljanov EU v najmanj sedmih članicah, mora pobudo proučiti Evropska komisija in se nato odločiti, kako bo ukrepala.

Evropsko državljansko pobudo lahko v vsaki članici EU podprejo državljani, ki imajo pravico voliti v Evropski parlament. V Sloveniji so to državljani Slovenije, ki so stari vsaj 18 let.

Formularji za posamezne države so dostopni na spletni strani www.minority-safepack.eu.

V 47 državah Evrope živi okoli 340 avtohtonih manjšin - to je več kot 100 milijonov ljudi. Vsak sedmi Evropejec je pripadnik avtohtone manjšine oz. narodne skupnosti. Poleg 24 uradnih jezikov Evrope je več kot 60 regionalnih ali manjšinskih jezikov, ki jih govori okoli 40 milijonov ljudi.

Avtohtona slovenska narodna skupnost obstaja v vseh štirih sosednjih državah, v Avstriji in Italiji ter na Hrvaškem in Madžarskem. Po različnih ocenah naj bi bilo v sosednjih državah skupaj od 101.500 do 131.500 pripadnikov avtohtone slovenske narodne skupnosti.