četrtek, 20. marec 2025 leto 30 / št. 079
EU paralizirana: Italija zaradi migracijskih sporov blokira sklepe vrha EU
Matteo Salvini | VIR: Pixsell
Italija v pričakovanju razpleta migracijske razprave blokira tudi preostale sklepe vrha EU, so povedali viri pri EU. Sklepi, ki jih blokira Italija, se nanašajo na trgovinske odnose z ZDA, varnostna in obrambna vprašanja ter gospodarske zadeve. Migracijska razprava se je sicer že začela, po napovedih vrha ne bo kmalu konec.
"Ker ima ena članica zadržke glede celotnih sklepov, sklepi na tej točki niso bili dogovorjeni," je sporočil tiskovni predstavnik predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, Preben Aamann.
Zaradi tega so tudi odpovedali novinarsko konferenco Tuska, predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in bolgarskega premierja Bojka Borisova, ki je bila predvidena pred razpravo o migracijah.
Na vprašanje, ali vedo, kaj točno želi Italija, viri pri EU odgovarjajo, da ne in da je treba počakati na razplet migracijske razprave.
Italijanski premier Giuseppe Conte je sicer že ob prihodu na vrh zagrozil z vetom, če unija danes ne bo zagotovila konkretnih dejanj v pomoč Italiji pri soočanju z migracijami, saj da je bilo besed o solidarnosti že dovolj.
Nova italijanska vlada, sestavljena iz dveh evroskeptičnih strank, je močno zaostrila migracijsko retoriko in obtožuje EU, da ne prevzema svoje odgovornosti pri soočanju z migracijami.
Da bo italijanski premier eden glavnih igralcev, ki bodo usmerjali današnji vrh, je bilo pričakovano. Druga protagonistka je nemška kanclerka Angela Merkel, ki mora za obstoj svoje vlade zagotoviti dogovor o zajezitvi sekundarnih migracij v Nemčijo.
V pomoč Merklovi naj bi voditelji pozvali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil. Nemčija je že v stiku z več članicami glede "administrativnih dogovorov" za zajezitev teh gibanj, kar sproža skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna.
Italijanski premier Giuseppe Conte je že ob prihodu na vrh zagrozil z vetom, če unija danes ne bo zagotovila konkretnih dejanj v pomoč Italiji pri soočanju z migracijami
Slovenija ne načrtuje nobenega dvostranskega dogovora z Nemčijo ali katero drugo državo o vračanju prosilcev za azil, takšni dogovori ji niti niso bili ponujeni. Takšno vračanje tudi nikakor ni sprejemljivo, saj Slovenija ni prva država vstopa teh ljudi v unijo, je poudaril premier Miro Cerar ob prihodu na vrh EU v Bruslju.
Po veljavni evropski azilni zakonodaji, ki se je v krizi leta 2015 sicer izkazala za povsem neučinkovito, je za obravnavo prošenj za azil pristojna prva članica vstopa prebežnika v unijo.
Poleg preprečevanja sekundarnih migracij bo danes v ospredju predlog vzpostavitve centrov za izkrcanje in obravnavo migrantov zunaj EU, s katerimi naj bi odpravili glavno vabo za migrante in uničili poslovni model tihotapcev migrantov.
Za Slovenijo so centri za izkrcanje migrantov zunaj EU sprejemljivi, če se ob tem zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, je poudaril Cerar.
Slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, se zavzema za to, da bi v primeru vzpostavitve centrov za izkrcanje migrantov zunaj EU pri tem sodelovale tudi mednarodne organizacije za begunce oziroma migracije, ker bi to zagotovilo humano obravnavo beguncev in njihovo ločevanje od drugih vrst migrantov.
EU naj bi te centre vzpostavila v sodelovanju z uradom OZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki pa sta na predvečer vrha pozvala, da je treba "ljudi, rešene v mednarodnih vodah, hitro prepeljati na varno v EU in potencialno tudi kam drugam".
Predsednik Evropske komisije Juncker je sicer v povezavi s predlogom za vzpostavitev centrov za izkrcanje migrantov zunaj EU posvaril pred neokolonializmom. "V Bruslju ne moremo odločati za severnoafriške države," je dejal.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je opozorila, da se je treba pogovarjati z državami Severne Afrike, ne o teh državah.
Unija se na omenjena vidika migracij osredotoča, ker je že nekaj časa jasno, da dogovora o reformi sedaj neučinkovitega evropskega azilnega sistema ne bo mogoče doseči kmalu. Zatika se zlasti zaradi spornih obveznih begunskih kvot.
Migracijska vročica sicer ni posledica resne krize, s kakršno se je unija soočila leta 2015, temveč političnih preigravanj. Viri pri EU opozarjajo, da je nujno sistematično ukrepanje, sicer "nas bo politika prehitela".
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pred vrhom opozoril, da unija z neučinkovitostjo pri spopadanju z izzivom migracij hrani avtoritarne, protievropske in protiliberalne sile.
Nemška kanclerka je pred odhodom v Bruselj opozorila, da spor okoli azilne politike ogroža obstanek EU. "Evropa ima veliko izzivov. A vprašanje migracij bi lahko postalo vprašanje usode EU," je dejala.
Vrh je sicer tudi v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva. Pravkar igrata Belgija in Anglija. Belgijski premier Charles Michel je pred začetkom zasedanja britanski kolegici Theresi May podaril dres belgijske reprezentance. Junckerja pa je bilo mogoče videti v šalu belgijske reprezentance, ki ga je nato podal irskemu premierju Leu Varadkarju.
